Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (15.175-15.199)


  1.      izmodrováti  -újem tudi zmodrováti -újem dov. (á ȗ) 1. nav. ekspr. z modrovanjem, razmišljanjem priti do česa: modroval je, izmodroval pa ni ničesar / iron. poglejte, kaj so izmodrovali naši teoretiki / bomo že kaj izmodrovali, da bo prav si bomo že kaj izmislili ∙ star. marsikako so izmodrovali o letini rekli, povedali 2. zastar. izmodriti: izkušnje so ga izmodrovale; ljudje se nočejo izmodrovati ♪
  2.      izmojstrováti  -újem dov. (á ȗ) ekspr., redko domiselno, spretno narediti: izmojstroval si je tako pokrivalo, da so ga vsi občudovali ♪
  3.      izmoledováti  -újem in izmolédovati -ujem dov. (á ȗ; ẹ̑) ekspr. z vztrajnimi prošnjami, prigovarjanjem priti do česa: pri kmetih so izmoledovali nekaj živeža / končno je izmoledovala, da je smela v kino ♪
  4.      izmólsti  -mólzem [ou̯] dov. (ọ́) 1. agr. popolnoma, do konca pomolsti: izmolsti kravo / izmolsti mleko 2. slabš. z vztrajnim, vsiljivim prigovarjanjem priti do česa: zadnji dinar je izmolzel iz njega; vse mu bodo izmolzli 3. star. izčrpati, oslabiti: nekatere rastline izmolzejo zemljo izmólzen -a -o: izmolzena krava ♪
  5.      izmótati  -am tudi izmotáti -ám dov. (ọ̄; á ȃ) z odstranjevanjem, odvijanjem česa obdajajočega narediti kaj prosto, vidno: izmotati knjigo iz papirja, roko iz povoja; izmotati se iz plašča / ličinka se izmota iz ovoja izmótati se, tudi izmotáti se 1. priti iz česa ovirajočega: izmotati se iz grmovja / le s težavo se je izmotal iz gneče; nerodno se je izmotala izza mize; pren. dolina se je izmotala iz objema gorskih grebenov; sonce se izmota izza oblakov 2. nav. ekspr. s prizadevanjem, trudom priti iz neugodnega, zapletenega položaja: gospodarstvo se je izmotalo iz krize; izmotati se iz težav, zadrege / končno se je le izmotal iz dolgov jih plačal, poravnal // z opravičevanjem, pojasnjevanjem priti iz neugodnega položaja: upal je, da se bo izmotal ♪
  6.      izmotávati  -am nedov. (ȃ) z odstranjevanjem, odvijanjem česa obdajajočega delati kaj prosto, vidno: izmotavati otroka iz povojev; ženska se je izmotavala iz jopic in ogrinjal izmotávati se nav. ekspr. s prizadevanjem, trudom prihajati iz neugodnega, zapletenega položaja: izmotavati se iz težav // z opravičevanjem, pojasnjevanjem poskušati priti iz neugodnega položaja: naj se izmotavam, kakor se hočem, to moram plačati ♪
  7.      izmózgati  -am dov. (ọ̑) ekspr. 1. izčrpati, oslabiti: neprestano delo jo je izmozgalo; razvratno življenje mu je izmozgalo moči / izmozgati zemljo 2. izrabiti, izkoristiti: tak oderuh te bo že izmozgal 3. z vztrajnim, vsiljivim prigovarjanjem priti do česa: bo že izmozgal denar iz vas izmózgan -a -o: izmozgan obraz; bil je ves izmozgan; od vojne izmozgana dežela ♪
  8.      izmozgávati  -am nedov. (ȃ) ekspr. 1. izčrpavati, slabiti: naporna vožnja izmozgava konje / tujina izmozgava mlade ljudi 2. izrabljati, izkoriščati: vojaki so ropali in izmozgavali podjarmljene dežele izmozgávan -a -o: izmozgavano ljudstvo ♪
  9.      izmúzati se  -am se dov. (ū) star. naskrivaj, neopazno oditi; izmuzniti se: izmuzati se iz hiše, skozi luknjo; prihuljeno se je izmuzal na dvorišče ♪
  10.      iznad  tudi znad predl., z rodilnikom 1. za izražanje usmerjenosti iz položaja nad čim: sonce prisije iznad gore; iznad streh se suka dim / vzdigniti glavo iznad knjige / hrast se dviga iznad smrečja // knjiž., redko za izražanje položaja na zgornji strani česa, ne da bi obstajal neposreden dotik; nad: gamsi se pasejo iznad pečine 2. publ. za izražanje presežene mere; nad, čez: temperatura iznad sto stopinj ♪
  11.      iznájdba  -e ž (ȃ) kar je na novo odkrito, ustvarjeno, zlasti na tehničnem področju: industrija s pridom izkorišča nove iznajdbe; odkupiti, patentirati iznajdbo; ekspr. epohalna, imenitna iznajdba / porcelan je kitajska iznajdba // odkritje, ustvaritev česa novega, zlasti na tehničnem področju: iznajdba atomskega orožja, pisalnega stroja; iznajdba tiska ● ekspr. ta igra je prava hudičeva iznajdba je zelo nevarna, škodljiva ◊ lit. iznajdba snovi izbira primerne snovi za literarno obravnavo, oblikovanje ♪
  12.      iznajdljív  tudi znajdljív -a -o prid. (ȋ í) ki hitro najde ustrezno, domiselno rešitev: bister in iznajdljiv fant; okoliščine so jih prisilile, da so postali bolj iznajdljivi / iznajdljiv duh iznajdljívo tudi znajdljívo prisl.: iznajdljivo si je to priboril ♪
  13.      iznájti  -nájdem dov., iznášel iznášla (á) 1. narediti, ustvariti kaj novega, zlasti na tehničnem področju: iznajti orodje, stroj; iznajti možnost konzerviranja hrane; iznajti nove načine dela ∙ slabš. ta prav gotovo ne bo iznašel smodnika ni posebno pameten, bister 2. knjiž., redko z razmišljanjem izoblikovati, ustvariti; izmisliti si: po globokem premišljevanju je iznašel zagovor / kaj ste iznašli, da bi me ranili // zastar. ugotoviti, spoznati: čez čas boš že iznašel, da ta človek ni bister iznájden -a -o: spomeniki iz časov, ko še ni bil iznajden tisk; prim. znajti se ♪
  14.      iznakáženje  tudi iznakažênje tudi znakáženje tudi znakažênje -a s (ȃ; é) glagolnik od iznakaziti: iznakaženje obraza / iznakaženje duševnosti ♪
  15.      iznakaževáti  -újem nedov. (á ȗ) spreminjati naravno, pravilno obliko česa: rahitis je nekoč zelo iznakaževal otroke ♪
  16.      iznášati  -am nedov. (ȃ) 1. redko z nošenjem spravljati iz česa: iznašati obleko na zrak; iznašati valuto iz države 2. žarg., polit. odkrivati, prikazovati: ne iznašaj njenih napak; takih stvari ne iznašaj na sestanku 3. pisar., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: iznašati pomisleke; iznašati predloge predlagati; iznašati pritožbe pritoževati se; prim. znašati ♪
  17.      iznegováti  -újem tudi znegováti -újem dov. (á ȗ) knjiž., redko z negovanjem urediti: iznegovati obraz / iznegovati naravo iznegován tudi znegován -a -o: bil je skopan in iznegovan ♪
  18.      iznemóglost  tudi iznemôglost tudi znemóglost tudi znemôglost -i ž (ọ́; ó) knjiž. onemoglost: zgruditi se od iznemoglosti ♪
  19.      iznenáda  tudi znenáda prisl. (ȃ) nepričakovano, naenkrat: iznenada vstopiti // v hipu, naenkrat: iznenada je obstal ♪
  20.      iznenádenje  -a s (ȃ) knjiž. presenečenje: doživeti neljubo, prijetno iznenadenje / iznenadenja ne more skriti ♪
  21.      iznêsti  -nêsem dov., iznésel iznêsla (é) 1. z nošenjem spraviti iz česa: iznesti obleko iz omare / ekspr. vso hišo mu bodo iznesli 2. žarg., polit. odkriti, prikazati: delegati so iznesli svoja mnenja; iznesti poglede na kaj; na sestanku so iznesli, da je mladina prepuščena sebi 3. pisar., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: iznesti pomisleke; iznesti trditev trditi iznesèn tudi iznešèn -êna -o: izneseni argumenti; prim. znesti ♪
  22.      iznevéra  -e ž (ẹ̑) zastar. nezvestoba: ni se mogel sprijazniti z njeno iznevero ♪
  23.      iznevérjati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. povzročati, da kdo preneha biti zvest: izneverjati komu nevesto iznevérjati se postajati nezvest: dekle se mu izneverja / prijatelji se mu izneverjajo / izneverjati se domačemu kraju / izneverjati se načelom ne držati se jih ♪
  24.      iznevérjenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od izneveriti: izneverjenje možu / izneverjenje obljubi ♪
  25.      iznevídeti  -im in znevídeti -im dov. (í ȋ) nar. zahodno začutiti nenaklonjenost, odpor do koga: zaradi surovosti so ga ljudje iznevideli ♪

   15.050 15.075 15.100 15.125 15.150 15.175 15.200 15.225 15.250 15.275  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA