Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (15.100-15.124)


  1.      izkopáti  -kópljem tudi -ám tudi skopáti skópljem tudi -ám dov., izkôplji izkopljíte tudi izkôpaj izkopájte tudi skôplji skopljíte tudi skôpaj skopájte; izkôpal tudi skôpal (á ọ́, ȃ) 1. s kopanjem narediti: izkopati grob, jamo, kanal; izkopati temelje za hišo; izkopati z bagrom, motiko; izkopati si klet v skalo 2. s kopanjem spraviti iz česa, navadno iz zemlje: izkopati krompir; izkopati rastlino s koreninami; izkopati truplo / izkopati ponesrečence izpod ruševin; pren., ekspr. njegovo dramo so spet izkopali iz pozabe ∙ ekspr. oči bi mu izkopala zelo sem jezna nanj; ekspr. izkopati bojno sekiro začeti boj; ekspr. denar moram dobiti, čeprav ga iz tal, zemlje izkopljem ne glede na izbiro sredstev, na vsak način // s kopanjem priti do česa: arheologi so izkopali ostanke nasipa; pren., ekspr. posrečilo se mu je izkopati skrivnosti ♦ lov. izkopati jazbeca s kopanjem priti do njega v brlogu izkopáti se tudi skopáti se ekspr. s težavo priti iz česa ovirajočega: nazadnje se je le izkopal iz sena; komaj so se izkopali iz snega / počasi so se izkopali iz spalnih vreč // s prizadevanjem, trudom priti iz neugodnega položaja: izkopati se iz dolgov, revščine, žalosti; s prizadevnim delom se je izkopal iz najhujšega; ne verjamem, da se izkoplje ∙ ekspr. poškodba je res huda, a on se že izkoplje ozdravi izkopán tudi skopán -a -o: izkopan krompir; izkopani predmeti; izkopan rov; prim. skopati ♪
  2.      izkopína  -e ž (í) zastar. izkopanina: med izkopinami je tudi nakit ♪
  3.      izkorenínjenje  -a s (ȋ) glagolnik od izkoreniniti: izkoreninjenje brezposelnosti; boj za dokončno izkoreninjenje fašizma / izkoreninjenje tuberkuloze ♪
  4.      izkoristljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da izkoristiti: napolniti ves izkoristljivi prostor; izkoristljivi viri energije ♪
  5.      izkoríščanje  -a s (í) glagolnik od izkoriščati: izkoriščanje atomske energije v miroljubne namene / izkoriščanje službenega položaja / izkoriščanje delavcev / publ. izkoriščanje človeka po človeku / izkoriščanje gozdov, rudnikov ♦ ekon. kapitalistično izkoriščanje ♪
  6.      izkoríščenje  -a s (ȋ) glagolnik od izkoristiti: načrtno izkoriščenje delovnega časa / izkoriščenje energije ♪
  7.      izkoríščenost  -i ž (ȋ) značilnost izkoriščenega: dobra izkoriščenost počitniških domov; povprečna izkoriščenost stroja / elektrarne so dosegle že skrajno stopnjo izkoriščenosti ♪
  8.      izkŕcanje  -a s (r̄) glagolnik od izkrcati: preprečiti izkrcanje / izkrcanje padalcev / izkrcanje blaga ♪
  9.      izkŕcati  -am dov. (r̄) spraviti koga z ladje na kopno, navadno s posebnim namenom: zaradi nesreče so izkrcali vse potnike; izkrcati čete na sovražnikovi obali // publ. razložiti, raztovoriti: izkrcati tovor izkŕcati se stopiti, oditi z ladje na kopno: potniki so se izkrcali; izkrcati se na samotnem otoku / zavezniške čete so se izkrcale v Normandiji tudi iz zraka / šalj. izkrcati se iz vlaka izkŕcan -a -o: izkrcani potniki; izkrcano blago ♪
  10.      izkrceválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izkrcavanje: izkrcevalne priprave / izkrcevalna pristojbina ♦ voj. izkrcevalni čoln čoln, prirejen za hitro izkrcavanje ♪
  11.      izkrcevalíšče  -a s (í) kraj, prostor za izkrcavanje: urediti izkrcevališče ♪
  12.      izkresáti  -kréšem dov., izkrêši izkrešíte; izkrêsal (á ẹ́) v zvezi z ogenj, iskra z močnim tolčenjem, udarjanjem ob kaj trdega povzročiti nastanek ognja, iskre: izkresati iskro; s kresilom je izkresal ogenj; pren., ekspr. izkresati iskrico ljubezni v kom ♪
  13.      izkričáti  -ím dov. (á í) 1. kriče reči, povedati: izkričal je nekaj besed; najrajši bi izkričal, da je morilec on / ekspr. kolporter je izkričal naslove novic 2. ekspr. silovito, brez pridržkov izraziti svoja čustva, razpoloženje: izkričati navdušenje, srečo / izkričati bolečino, trpljenje / pusti ga, da se izkriči izkričáti si ekspr. s kričanjem utruditi, pokvariti: izkričati si grlo, pljuča ♪
  14.      izkristalizírati  -am tudi skristalizírati -am dov. (ȋ) kem., min. povzročiti, da preide kaj v kristalno obliko: izkristalizirati laktozo; sol se izkristalizira; izkristalizirati se v grobih kristalih izkristalizírati se tudi skristalizírati se ekspr. dobiti dokončno, jasno obliko, podobo: mnenja o tem so se izkristalizirala; njegovo stališče se še ni popolnoma izkristaliziralo / iz razprave se je izkristaliziralo, da je treba začeto delo nadaljevati izkristalizíran tudi skristalizíran -a -o: lik glavnega junaka je najbolj izkristaliziran; izkristalizirano mnenje ♪
  15.      izkrívljati  -am nedov. (í) publ. pačiti, potvarjati: ta prikaz zelo izkrivlja zgodovinska dejstva; izkrivljati podatke / izkrivljati resnico ♪
  16.      izkrívljenje  -a s (ȋ) glagolnik od izkriviti: izkrivljenje zakonov / izkrivljenje resnice ♪
  17.      izkrvavéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. popolnoma izgubiti kri: ponesrečenec je izkrvavel; pren., knjiž. pesnikovo srce je izkrvavelo // knjiž. umreti: v vojni je izkrvavelo mnogo ljudi 2. ekspr. oslabeti zaradi velikih žrtev, izgub: dežela je izkrvavela v notranjih bojih izkrvavèl in izkrvavél -éla -o: izkrvavelo ljudstvo je životarilo ♦ agr. dobro izkrvavela žival žival, ki ji je ob zakolu odtekla vsa kri ♪
  18.      izkúhati  -am dov. (ú ȗ) 1. s kuhanjem dobiti, izločiti iz česa: izkuhati maščobo iz mesa 2. s (predolgim) kuhanjem povzročiti, da jed nima več zase značilnih snovi, lastnosti: izkuhati govedino izkúhan -a -o: izkuhana klobasa ni okusna ♪
  19.      izkupíček  tudi skupíček -čka m (ȋ) denar, sprejet kot nadomestilo za kaj prodanega: prešteti, razdeliti izkupiček od prodanega blaga / star. kupiti kaj iz izkupička, za izkupiček, z izkupičkom / izkupiček predstave so namenili za dobrodelne namene ∙ žarg., šport. naše moštvo je pospravilo ves izkupiček je zmagalo ♪
  20.      izkústven  tudi skústven -a -o prid. (ȗ) ki temelji predvsem na čutnem dojemanju, opazovanju: izkustvena metoda; izkustveno znanje / izkustveni in duhovni svet; teoretične in izkustvene vede // dobljen iz izkustva: izkustveni kriteriji; izkustveno spoznanje ◊ ekon. izkustvena norma norma, postavljena na osnovi izkušenj; filoz. izkustvena sodba; lingv. izkustveni sedanjik sedanji čas, ki izraža na izkustvo oprto, na čas nevezano dovršno glagolsko dejanje izkústveno tudi skústveno prisl.: teoretično in izkustveno dokazati; priti do česa izkustveno ♪
  21.      izkústvo  tudi skústvo -a s (ȗ) 1. spoznavanje, ki temelji na čutnem dojemanju, opazovanju: ugotoviti s pomočjo izkustva; uporabnost tega načela temelji samo na izkustvu / čutno izkustvo 2. knjiž. izkušnja: imeti bogata izkustva; življenjska izkustva / dolgoletna izkustva v stroki / odrsko izkustvo ♪
  22.      izkúšen  tudi skúšen -a -o prid., izkúšenejši tudi skúšenejši (ȗ) ki ima izkušnje: starejši ljudje so izkušeni / izkušen učitelj, zdravnik; drugi tekmovalci so bili bolj izkušeni kot naši / napako opazijo samo izkušene oči ∙ publ. predstavo je vodil z izkušeno roko naš znani dirigent je izkušeno vodil izkúšeno tudi skúšeno prisl.: izkušeno svetovati, voditi ♪
  23.      izkúšenec  tudi skúšenec -nca m (ȗ) 1. knjiž. izkušen človek: življenjski izkušenec / pogovoriti se o stvari z izkušencem 2. zastar. izvedenec: zaslišali so priče in izkušence ♪
  24.      izkúšenjski  -a -o [šǝn] prid. (ȗ) knjiž. 1. dobljen iz izkušenj: izkušenjska ugotovitev; izkušenjska spoznanja 2. ki temelji predvsem na čutnem dojemanju, opazovanju; izkustven: teoretične in izkušenjske vede izkúšenjsko prisl.: dokazati resnico izkušenjsko ♪
  25.      izkúšnja  tudi skúšnja -e ž (ȗ) kar kdo ob dogodkih, doživetjih spozna, ugotovi: imeti, pridobiti si izkušnje; bil je še mlad in brez izkušenj; ljubezenska izkušnja; življenjske izkušnje; ekspr. bridke, grenke izkušnje / spet je za izkušnjo bogatejši // skupek takih spoznanj, ugotovitev: izkušnja kaže, uči, da je tako ravnanje pravilno; vsakdanja izkušnja / vedeti iz izkušnje; to priporočam po svojih izkušnjah ∙ ta izkušnja ga je zelo pretresla doživetje, dogodek; star. možje so si pripovedovali izkušnje iz vojske doživljaje, dogodke; ekspr. izkušnja človeka izmodri, izuči // nav. mn., s prilastkom znanje, védenje, pridobljeno s študijem, z delom: izmenjati delovne izkušnje; pridobiti si bogate, dragocene izkušnje; cenijo ga zaradi dolgoletnih izkušenj v stroki; izkušnje iz dosedanjega dela; priznati izobrazbo na osnovi izkušenj / publ. prenašanje izkušenj iz enega podjetja v drugo / ima velike pisateljske izkušnje; revolucionarne izkušnje komunistov / izkušnje v izkoriščanju atomske energije / ekspr. nima posebnih izkušenj z ženskami; prim. skušnja ♪

   14.975 15.000 15.025 15.050 15.075 15.100 15.125 15.150 15.175 15.200  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA