Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (14.200-14.224)



  1.      heterotrófen  -fna -o prid. (ọ̑) biol. ki se hrani s snovmi, nastalimi v drugih organizmih: heterotrofni organizmi; človek je heterotrofno bitje / heterotrofni način prehranjevanja heterotrófno prisl.: glive se hranijo heterotrofno
  2.      heterozigóten  -tna -o prid. (ọ̑) biol. nastal z združitvijo spolnih celic z različnima genoma: heterozigotni individuum; heterozigotna jajčna celica
  3.      hétman  -a m (ẹ̑) na Poljskem in v Ukrajini, nekdaj vrhovni vojaški poveljnik: politična moč hetmanov; hetman poljske vojske / hetman kozakov ataman
  4.      hévreka  medm. (ẹ̑) knjiž. izraža navdušenje pri dognanju, odkritju: hevreka, odkril sem pot!
  5.      hiát  -a m () lingv. pojav, da stojita dva samoglasnika drug za drugim, zev: odpravljanje hiata pri izgovoru tujk
  6.      híba  -e ž (í) raba peša napaka, motnja: govorna, prirojena, telesna hiba / tehniki so hitro odpravili hibe v mehanizmu / roman ni brez večjih hib pomanjkljivosti
  7.      hibernácija  -e ž (á) med. umetna ohladitev organizma ali posameznih organov: opraviti operacijo s hibernacijo
  8.      hibríd  -a m () biol. potomec staršev z različno dedno osnovo; križanec: hibrid iz visokega in nizkega graha; odpornost hibridov / čebelji hibridi; pren. posrečen literarni hibrid med novelo in romanom
  9.      hibríden  -dna -o prid. () nanašajoč se na hibride ali hibridnost: hibridna koruza, rastlina / hibridna spremenljivost rastlin; pren. arhitektonski liki hibridnega stila ♦ agr. hibridna vina vina iz grozdja trt samorodnic
  10.      hibrídnost  -i ž () biol. lastnost, značilnost hibridnega: hibridnost koruze // sposobnost združevanja različnih lastnosti dveh organizmov: izkoriščati hibridnost za vzgajanje rodovitnejših rastlin
  11.      hídra  -e ž () v grški mitologiji vodna kača z devetimi glavami: boji herojev s hidrami / ekspr., z oslabljenim pomenom hidra fašizma, kontrarevolucije ◊ zool. majhen sladkovodni polip, ki živi v sožitju z algami, Chlorohydra viridissima
  12.      hidrávličen  -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na hidravlika 1: hidravlične meritve, raziskave 2. strojn. ki deluje na osnovi širjenja pritiska v tekočinah: hidravlični prenos sile / hidravlična stiskalnica; hidravlične zavore; hidravlično dvigalo / hidravlični pritisk / hidravlično olje 3. grad. ki se v vodi strdi: hidravlično vezivo ◊ strojn. hidravlični transport transport sipkega materiala po ceveh z vodnim tokom hidrávlično prisl.: zavorni pritiski se prenašajo hidravlično
  13.      hidrávlika  -e ž (á) 1. fiz. nauk o mehanskih lastnostih tekočin in njihovi uporabi v tehniki: ukvarjati se z vprašanji hidravlike; strokovnjak za hidravliko 2. strojn. mehanizem, ki deluje na osnovi širjenja pritiska v tekočinah: stopnice, opremljene s hidravliko; napaka na hidravliki
  14.      hídrodinámika  -e ž (-á) fiz. nauk o gibanju tekočin in teles v njih: zakonitosti hidrodinamike / ladijska hidrodinamika
  15.      hídroenergíja  -e ž (-) 1. vodna energija: izkoriščati hidroenergijo za elektrifikacijo; dežela ima bogate vire hidroenergije 2. električna energija, ki se proizvaja v hidroelektrarnah: izkoristiti možnosti za pridobivanje hidroenergije in termoenergije
  16.      hídroglíser  -ja m (-) motorni čoln, ki se pri večji hitrosti dvigne iz vode in na krilcih ali z zadnjim delom drsi po gladini: zvezo med otokoma vzdržuje velik hidrogliser z dvesto sedeži; hidrogliser z zračnim vijakom
  17.      hidrografíja  -e ž () veda o vodovju: hidrografija in oceanografija; inštitut za hidrografijo / hidrografija krasa
  18.      hidrográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na hidrografijo: hidrografski inštitut / hidrografske razmere v pokrajini; hidrografska karta karta, ki prikazuje razširjenost vodovja na zemeljskem površjugeogr. hidrografska amplituda razpon med najvišjim in najnižjim vodnim stanjem na rekah
  19.      hidrolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na hidrologijo: hidrološki inštitut; hidrološka preiskava zemljišča / hidrološke razmere
  20.      hidrometríja  -e ž () veda o merjenju višine vode, njene hitrosti in pretoka
  21.      hidropónika  -e ž (ọ́) vrtn. gojitev rastlin v vodi, ki vsebuje vse za rast potrebne rudninske snovi
  22.      hídrosistém  -a m (-ẹ̑) grad. urejena, med seboj povezana skupina vod z napravami: graditi hidrosistem; hidrosistem Donava—Tisa—Donava
  23.      hídrostátičen  -čna -o prid. (-á) nanašajoč se na hidrostatiko: hidrostatični pritisk / hidrostatična priprava / ribji mehur je hidrostatičen organ ♦ fiz. hidrostatični paradoks dejstvo, da tlak na steno posode ni odvisen od oblike posode, marveč od gostote tekočine in globine
  24.      hídrostátika  -e ž (-á) fiz. nauk o mirujočih tekočinah in mirujočih telesih v njih: zakonitosti hidrostatike
  25.      hídrotéhnika  -e ž (-ẹ́) veda o uporabi vode in vodne energije v tehnične namene: strokovnjak za hidrotehniko // uporaba vode ali vodne energije v tehnične namene: prometna, sanitarna hidrotehnika

   14.075 14.100 14.125 14.150 14.175 14.200 14.225 14.250 14.275 14.300  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA