Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
IT (12.625-12.649) 
- éks medm. (ẹ̑) pog., poziv pri pitju do dna: pijmo, eks; vsi eks; sam.: prvi eks za naše goste ♪
- éks... predpona v sestavljenkah (ẹ̑) za izražanje stanja osebe, ki je bila v kakem stanu, poklicu, funkciji, pa ni več; nekdanji, bivši: eksjezuit, ekskralj ♪
- eks... predpona v sestavljenkah za izražanje gibanja navzven ali stanja zunaj česa: ekshalirati, ekskomunicirati, eksmatrikulacija, eksport, eksteritorialnost ♪
- eksákten -tna -o prid., eksáktnejši (ȃ) 1. ki temelji na ugotovljivih spoznanjih: nove eksaktne dejavnosti; eksaktna znanost; eksaktno pravilo; eksaktno raziskovanje v bakteriologiji / postaviti umetnostno zgodovino na eksaktne temelje / matematika kot eksaktna veda 2. natančen, točen: eksaktna doslednost; njegova izpoved je pri vsej metaforiki eksaktna; eksaktno izražanje, mišljenje eksáktno prisl.: eksaktno dokazati, povedati ♪
- eksámen -a tudi -mna m (á) star. izpit: napraviti eksamen; doktorski eksamen ♪
- eksaminánd -a m (ā) star. izpraševanec (pri izpitu): eksaminand je bil ves zmeden ♪
- eksaminátor -ja m (ȃ) knjiž. izpraševalec (pri izpitu): določiti eksaminatorje; čutil je nenaklonjenost eksaminatorjev // star. zasliševalec, preiskovalec: po deželi so poslali eksaminatorje ♪
- eksaminírati -am nedov. (ȋ) star. izpraševati (pri izpitu): eksaminirati učence ♪
- éksanje -a s (ẹ̑) glagolnik od eksati: napitnica se je vrstila za napitnico, eksanje za eksanjem ♪
- eksárh -a m (ȃ) 1. v vzhodni cerkvi cerkveni dostojanstvenik z metropolitsko oblastjo, neodvisen od patriarha: bolgarski eksarh 2. zgod. namestnik bizantinskega vladarja v Raveni in Kartagini ♪
- éksati -am dov. in nedov. (ẹ̑) pog. izpiti v dušku do dna (kozarca): rad eksa; na to se eksa ♪
- ekscéntričen tudi ekscêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) 1. ki nima osrednje točke v svojem središču, izsreden: ekscentričen obroč; ekscentrične mreže pajkov / ekscentrična rast bule 2. knjiž. ki se zelo razlikuje od običajnega, normalnega; nenavaden, opazen: ekscentrična obleka; ekscentrične geste / dajal je ekscentrične izjave; ekscentrične navade / nav. ekspr. bila je precej ekscentrična neuravnovešena, čudaška ◊ gozd. ekscentrično deblo deblo, ki nima stržena v sredini; grad. ekscentrična obremenitev obremenitev, ki ne deluje na sredino konstrukcije; obrt. ekscentrična stiskalnica ekscentrska stiskalnica ♪
- ekscêrpt -a m (ȇ) odlomek, podatek, namensko prepisan iz teksta; izpisek, izpis: delati ekscerpte; ekscerpt iz knjige; ekscerpti za slovar // kratka vsebina, povzetek: za izpit je študiral le po dobrih ekscerptih ♪
- ekscés -a m (ẹ̑) prekoračenje normalnega, povprečnega v kaki stvari: čustveni, seksualni ekscesi / ublažiti ekscese konservativizma // prekoračenje dovoljenega v ravnanju ali vedenju, izgred: v teh krajih pogostoma prihaja do šovinističnih ekscesov; ekscesi vojaških ekspedicij / nočni ekscesi mladine razgrajanja, pretepi ♪
- eksegétičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na eksegezo, razlagalen: eksegetični problemi; eksegetična literatura / eksegetična metoda ♪
- eksekúcija -e ž (ú) izvršitev smrtne kazni, usmrtitev: bil je ustreljen kot talec med prvimi italijanskimi eksekucijami; odred za eksekucijo; prostor za eksekucije // jur. prisilna izvršitev sodnih ali upravnih odločb; izvršba: dolg je izterjal z eksekucijo; odložitev eksekucije ♪
- eksekutíva -e ž (ȋ) knjiž. 1. pravica do odločanja in izvrševanja zakonov ali predpisov, izvršilna oblast: eksekutiva ni v njihovih rokah; eksekutivo je prepuščal odboru // upravni organ, ki ima izvršilno oblast, izvršilni organ: izvoliti eksekutivo stranke; član eksekutive 2. redko eksekutorji: talci pred puškami sovražne eksekutive ♪
- eksekvírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. knjiž. izvesti smrtno kazen, usmrtiti: eksekvirati obsojence 2. jur. prisilno izvršiti sodne ali upravne odločbe: eksekvirati terjatev ♪
- eksemplifikácija -e ž (á) knjiž. osvetlitev, pojasnitev s primeri ali argumenti: dogodek je porabil za eksemplifikacijo svoje trditve / navedena eksemplifikacija je slaba primer, zgled ♪
- eksercírati -am nedov. (ȋ) uriti se v strumnem korakanju, drži in vajah z orožjem: vojaki so morali ves dan eksercirati; preh. eksercirati novince ♪
- eksergíja -e ž (ȋ) fiz. del energije, ki se v tehnični napravi da izkoristiti za opravljanje dela: eksergija pare, plina ♪
- ekshávstor -ja m (ā) strojn. naprava za odsesavanje prašnega zraka, plinov ali za prenos sipkega materiala: ekshavstor za škodljive pline; ekshavstor za seno, žito; instalacija ekshavstorjev ♪
- ekshibícija -e ž (í) knjiž. dejanje, s katerim hoče izvajalec poudariti svojo spretnost, dovršenost v čem: izvajati predrzne ekshibicije; prikazali so ekshibicijo v plezanju; akrobatsko-baletna ekshibicija / ekspr. scenarij je porabil le za lastne ekshibicije // nastop, predstava, ki naj pokaže spretnost, dovršenost v čem: po tekmovanju so prvaki priredili skupno ekshibicijo; ekspr. prikazali so pravo ekshibicijo hokeja; pren. ta knjiga je ekshibicija zmogljivosti jezika in sloga ♪
- ekshórta -e ž (ọ̑) rel. daljši, poglobitvi duhovnega življenja namenjen govor, zlasti za mladino: ob nedeljah je imel ekshorto ♪
- eksikátor -ja m (ȃ) kem. steklena posoda, ki se da neprodušno zapreti, za sušenje in shranjevanje snovi pri normalni temperaturi: hraniti v eksikatorju ♪
12.500 12.525 12.550 12.575 12.600 12.625 12.650 12.675 12.700 12.725