Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (1.226-1.250)


  1.      hospitácija  -e ž (á) šol. 1. prisostvovanje pouku za pridobivanje pedagoških izkušenj: učiteljiščniki so imeli hospitacijo; pripravniki so morali pred izpitom opraviti hospitacije / medsebojne hospitacije predavateljev 2. prisostvovanje pouku, dovoljeno dijaku, ki ni redno vpisan ♪
  2.      hospitacíjski  tudi hospitácijski -a -o prid. (ȋ; á) nanašajoč se na hospitacijo: hospitacijski program / hospitacijska skupina ♪
  3.      hospitál  -a m (ȃ) 1. redko zavetišče, dom: v mestu so postavili hospital 2. redko bolniški oddelek, zlasti v zavetišču, domu: hospital v domu za onemogle 3. nekdaj hiša, v kateri dobijo prenočišče in oskrbo popotniki in romarji: prenočevati v hospitalu ♪
  4.      hospitálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. bolničen, bolnišničen: hospitalno zdravljenje / hospitalni zavod bolnica ♪
  5.      hospitalizácija  -e ž (á) knjiž. sprejem koga v bolnico: skrbeti za hospitalizacijo bolnikov / skrajšati dobo hospitalizacije bivanja v bolnici ♪
  6.      hospitalizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. sprejeti koga v bolnico: hospitalizirati duševno bolnega hospitalizíran -a -o: hospitaliziran bolnik ♪
  7.      hospitánt  -a m (ā á) šol. kdor hospitira: za učno uro se je najavilo več hospitantov ♪
  8.      hospitántka  -e ž (ā) ženska oblika od hospitant ♪
  9.      hospitántski  -a -o (ā) pridevnik od hospitant: hospitantska skupina ♪
  10.      hospitírati  -am nedov. (ȋ) 1. šol. prisostvovati pouku kot hospitant: pri uri slovenščine je hospitiralo več študentov slavistike / le hospitiral je in zato ni bil izprašan 2. knjiž., redko biti navzoč kot opazovalec: na simpoziju je samo hospitiral ♪
  11.      hrabríti  -ím nedov., hrabrèn (ȋ í) vplivati na koga, da bi bil pogumen: hrabriti vojake; hrabriti samega sebe; hrabrili so se s pesmijo / pri učenju ga je hrabrila misel na uspeh spodbujala hrabrèč -éča -e: hrabreče besede ♪
  12.      hranítelj 1 -a m (ȋ) kdor ima kaj v hrambi: hranitelj odgovarja za zaupane predmete; hranitelj oporoke ♪
  13.      hranítelj 2 -a m (ȋ) kdor koga hrani, preživlja: otroci potrebujejo hranitelja; hranitelj družine ♪
  14.      hraníteljica 1 -e ž (ȋ) ženska oblika od hranitelj1: banka je hraniteljica vrednostnih papirjev ♪
  15.      hraníteljica 2 -e ž (ȋ) ženska, ki koga hrani, preživlja: hraniteljica družine / vznes. zemlja je naša hraniteljica ♪
  16.      hranítev 1 -tve ž (ȋ) glagolnik od hraniti, spravljati: hranitev sadja, vina / hranitev vnetljivih snovi ♪
  17.      hranítev 2 -tve ž (ȋ) glagolnik od hraniti, dajati hrano: pomanjkljiva hranitev / hranitev pri prsih dojenje ♪
  18.      hraníti  in hrániti -im nedov. (ȋ á ā) 1. imeti kaj spravljeno za kasnejšo uporabo: hraniti moko, vino; hraniti sadje čez zimo; to hrani le za posebne prilike; hraniti v kleti, v zaprti posodi; jedila se hranijo v hladilniku; smodnik se hrani na suhem / skrbno je hranila posodo iz porcelana / hraniti denar v blagajni // knjiž. prizadevati si, da se kaj ohrani: zvesto je hranil spomin na mater; v srcu je hranila vsako njegovo besedo ∙ knjiž. hraniti skrivnost ne izdati je // knjiž. imeti v sebi: rudniki železove rude hranijo velike rezerve; zemlja hrani velika bogastva / mesto hrani mnogo kulturnih znamenitosti 2. imeti kaj v hrambi: banka hrani vrednostne papirje; hraniti deponirano blago; hraniti oporoko na sodišču; gradivo o tem se hrani v muzeju; rokopis se hrani v knjižnici 3. redko varčevati: delal je od zore do mraka in hranil za hišo / hraniti pri hrani in stanovanju hránjen -a -o: hranjeni predmeti; hranjen na podstrešju ♪
  19.      hraníti  in hrániti -im, in hrániti -im nedov. (ȋ á ā; á ā) 1. dajati komu hrano: mati hrani otroke; hraniti lačne; čebele hranijo ličinke; hraniti dojenčka iz steklenice; ranjenec je okreval in se že sam hrani / umetno hraniti bolnika dajati mu hranilno raztopino naravnost v kri / hraniti živino krmiti; pren. z branjem hraniti domišljijo 2. knjiž., redko preživljati, vzdrževati: vsi so že preskrbljeni, le najmlajšega še hrani oče; hranijo se s poštenim delom / vznes. hranila ga je domača zemlja 3. knjiž., redko dajati čemu potrebno energijo: hraniti stroje z nafto / radio so hranile baterije napajale hraníti se in hrániti se navadno v zvezi s s, z jesti, uživati: hijene se hranijo z mrhovino; ptice se hranijo z žuželkami; hraniti se z rastlinsko hrano / hraniti se v menzi, doma / rastlina se hrani iz zemlje vsrkava hranilne snovi; pren., knjiž. literatura se hrani ob dediščini preteklosti hranèč -éča -e: otroka sta hodila po gozdu, hraneč se z jagodami; hraneča tekočina hránjen -a -o: otroci so dobro, slabo hranjeni; hranjen z mlekom ♪
  20.      hranítven  -a -o prid. (ȋ) jur., v zvezi hranitvena pogodba pogodba o prevzemu tuje premičnine v hrambo ♪
  21.      hréniti se  -im se nedov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr., redko jeziti se, hudovati se: nikar se vedno ne hreni ♪
  22.      hréskniti  -em in hrêskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) dati oster, rezek glas: v bližini je hresknila veja ♪
  23.      hréstniti  -em in hrêstniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) dati kratek, rezek glas: suha veja hrestne; v temi je nekaj hrestnilo ♪
  24.      hribovít  -a -o prid. (ȋ) ki ima veliko hribov: hribovita dežela, pokrajina ♪
  25.      hribovítost  -i ž (ȋ) značilnost hribovitega: hribovitost dežele ♪

   1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA