Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (11.750-11.774)


  1.      dinastíja  -e ž (ȋ) vrsta vladarjev istega rodu na prestolu: faraonska dinastija; dinastija Nemanjićev / biti v sorodu z vsemi evropskimi dinastijami vladarskimi rodbinami; pren. dinastija igralcev; dinastija industrijskih magnatov ♪
  2.      diné  tudi dinér -ja [dine] m (ẹ̑) zlasti v francoskem okolju glavni dnevni obrok hrane: povabil ga je na dine; obilen dine // knjiž. slovesno kosilo ali večerja: prirediti dine na čast delegacije ♪
  3.      dinírati  -am nedov. (ȋ) knjiž., redko kositi, obedovati ali večerjati: dinirati v hotelu ♪
  4.      dínja  -e ž (ȋ) kulturna rastlina s plazečim se steblom ali njen rumeni sladki sad: jesti dinje; na trgu prodajajo dinje in lubenice; saditi dinje; marmelada iz dinj ♪
  5.      diópter  -tra m (ọ́) fiz. vizirna priprava z luknjicama ali režama na obeh koncih: z dioptrom prilagoditi merilno pripravo zorni črti ♪
  6.      dioptríja  -e ž (ȋ) fiz. enota za merjenje lomnosti očalnih leč: meriti dioptrije leče / velika dioptrija; dioptrija njegovih očal je plus dve / pog. fant ima močno dioptrijo stanje njegovih oči je tako, da potrebuje očala z veliko dioptrijo ♪
  7.      diplóma  -e ž (ọ̑) 1. dokument o uspešni dovršitvi šolanja, navadno na višji ali visoki šoli: dobiti diplomo; izdati, preklicati diplomo; univerzitetna diploma; diploma filozofske fakultete; slovesna podelitev diplom / doktorska, mojstrska diploma ∙ žarg. ima diplomo v žepu je uspešno končal šolanje 2. zaključni izpit, navadno na višji ali visoki šoli: delati diplomo; pripravljati se na diplomo / čestitati za diplomo 3. dokument o priznanju za uspeh, o podelitvi kake časti: zmagovalcem so izročili diplome in darila; ta tovarna je prejela na razstavi največ medalj in diplom; sadjarska diploma; diploma častnega meščana ◊ zgod. diploma srednjeveška listina o podelitvi kake pravice, časti, naslova, posesti; oktobrska diploma listina avstrijskega cesarja z dne 20. oktobra 1860 o uvedbi ustavnega življenja v monarhiji ♪
  8.      diplomacíja  -e ž (ȋ) 1. dejavnost, ki se ukvarja z zunanjo, mednarodno politiko: posvetil se je diplomaciji; zgodovina diplomacije / študirati diplomacijo 2. diplomati: izšolanost diplomacije 3. sposobnost ravnati z ljudmi spretno, okoliščinam ustrezno: z vso diplomacijo, ki je je bil zmožen, je pregovoril starše / ker ni šlo drugače, je poskusil z diplomacijo ♪
  9.      diplomát  -a m (ȃ) 1. višji uslužbenec, ki zastopa koristi svoje države v mednarodnih odnosih: na sejo so povabili vse akreditirane diplomate; diplomat pri Organizaciji združenih narodov; delo naših diplomatov / ministrski predsednik je dober diplomat 2. ekspr. kdor zna ravnati z ljudmi spretno, okoliščinam ustrezno: izkazalo se je, da ni samo dober trgovec, ampak tudi odličen diplomat / pog. toliko je že diplomata, da tega ne bo storil ♪
  10.      diplomátičen  -čna -o prid. (á) diplomatski: diplomatični zastopnik / diplomatična sposobnost / trgovec je bil diplomatičen diplomátično prisl.: diplomatično je molčal; diplomatično rešiti problem ♪
  11.      diplomatizírati  -am nedov. (ȋ) ekspr. govoriti, ravnati oprezno, zvijačno: ta pa zna diplomatizirati ♪
  12.      diplomátka  -e ž (ȃ) ženska oblika od diplomat: akreditirana diplomatka / ta ženska je vražja diplomatka ♪
  13.      diplomátski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na diplomate ali diplomacijo: a) diplomatski predstavnik; imeti diplomatske stike s tujimi državami; živahna diplomatska dejavnost; rešiti spor po diplomatski poti; biti v diplomatski službi / francoščina je diplomatski jezik; diplomatski zbor vsi tuji pooblaščeni diplomati v kaki državi; diplomatska pošta pošta, ki je carina ne pregleduje; pren. diplomatska bitka za pozicije na afriškem kontinentu ♦ jur. diplomatska imuniteta nedopustnost kazenskega pregona diplomatov b) lani so nas odkrito napadali, zdaj pa so postali diplomatski; potrebna ji je bila vsa diplomatska spretnost diplomátsko prisl.: diplomatsko odstraniti nesporazum; tako diplomatsko ga je znal prepričati, da je popustil ♪
  14.      diplomátstvo  -a s (ȃ) spretno, okoliščinam ustrezno ravnanje: s svojim diplomatstvom se je znal povsod uveljaviti ♪
  15.      diplomíranje  -a s (ȋ) glagolnik od diplomirati: prizadevajo si za učinkovitejši študij in hitrejše diplomiranje ♪
  16.      diplomírati  -am dov. in nedov. (ȋ) opraviti zaključni izpit, navadno na višji ali visoki šoli: diplomirati na medicinski fakulteti, slavistiki; diplomirati v rednem roku; diplomirati z odličnim uspehom diplomíran -a -o: diplomirani ekonomist, pravnik; diplomirana babica; diplomirani inženir akademski naslov za diplomanta tehniške fakultete, visoke šole ♪
  17.      diplómski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na diplomo: uspešno opraviti diplomski izpit; kandidat je oddal diplomsko nalogo; pripravljati diplomsko delo / diplomski predmet ♪
  18.      dír  -a m (ȋ) hiter tek: pognati konja v dir; otrok se je spustil v dir pred njim; isker, nagel dir; konj teče v lahnem diru / jezditi v diru; peljati se v diru ∙ ekspr. otroci, mir, če ne, bo dir! nehajte razgrajati, sicer boste kaznovani ♦ vet. zelo hiter tek v skokih ♪
  19.      direkcíja  -e ž (ȋ) vodstvo kakega podjetja, zavoda ali ustanove, ravnateljstvo: generalna, glavna direkcija; turistična, železniška direkcija; uslužbenec direkcije / začeli so graditi direkcijo poslopje tega vodstva ♪
  20.      dirékt  -a m (ẹ̑) žarg., šport. udarec pri boksu z izprožitvijo roke naravnost naprej; direktni udarec: desni, levi direkt; serija direktov ♪
  21.      dirékten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki je brez posredovanja, brez česa vmesnega, neposreden: direkten kontakt; direkten vpliv; pog. ravnatelj ima direkten telefon / poskrbeti za direkten prevoz potnikov; peljati se z direktnim vlakom z vlakom, ki omogoča potovanje brez prestopanja; do Ljubljane imate direktno zvezo / direkten radijski prenos tekme prenos s tekmovališča istočasno s tekmo; direktna razsvetljava razsvetljava, pri kateri padajo žarki svetila naravnost na osvetljeno ploskev // ki ničesar ne prikriva, jasen: fant se izmika direktnemu odgovoru; postaviti direktno vprašanje / direktna pesniška izpoved izpoved, ki ni podana v metafori; odkrita pesniška izpoved ● pog., ekspr. tvoja trditev je v direktnem nasprotju s splošnim mnenjem popolnoma nasprotna ◊ alp. direktna smer plezalna smer, ki poteka od vznožja stene do vrha v kar najbolj ravni črti; astr. direktno gibanje gibanje nebesnih teles od zahoda proti vzhodu; biol. direktni prednik; direktna delitev delitev celice na dva enaka dela brez razpada jedra na kromosome; jur. direktni davek davek od dohodkov in premoženja; direktna volilna pravica pravica voliti brez posrednika; lingv. direktni govor navajanje tujega sporočila v izvirni obliki; premi govor; direktni objekt predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku; ped. direktna metoda učenje tujega jezika brez uporabe maternega jezika; polit. direktna demokracija demokracija, v kateri med voljenimi predstavniki in volivci ni političnih strank kot vmesnega člena; strojn. črpalka na direktni pogon; šport. direktni udarec udarec pri boksu z izprožitvijo roke naravnost naprej diréktno prislov od direkten: direktno izraziti svoje mnenje; blago jim pošiljajo direktno iz tovarne // pog., ekspr. poudarja trditev: ob tem dogodku je direktno podivjal ◊ lingv. direktno prehodni glagol glagol s predmetom v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku ♪
  22.      direktíva  -e ž (ȋ) nav. mn. smernica, navodilo za delo, ravnanje, ki ga daje višji organ nižjim: dati, dobiti direktive; delati po direktivah; politična direktiva vodilnih organov; izvrševalec direktiv / direktive od zgoraj ♪
  23.      diréktor 1 -ja m (ẹ́) uslužbenec, ki vodi podjetje, zavod ali ustanovo: izvoliti direktorja; določiti, pog. postaviti koga za direktorja; gimnazijski direktor ravnatelj; direktor gostinskega podjetja upravnik; razpisati mesto direktorja; pomočnik direktorja / generalni direktor; komercialni, tehnični direktor; direktor radijskega programa ◊ film. direktor filma odgovorni organizacijski in finančni vodja pri snemanju posameznega filma; direktor fotografije filmski sodelavec, ki je odgovoren za kvaliteto posnetkov ♪
  24.      diréktor 2 -ja m (ẹ̄) žarg., agr. samorodna trta, samorodnica: zasajenega imajo precej direktorja // vino iz grozdja te trte: spila sta liter direktorja ♪
  25.      direktórij  -a m (ọ́) skupina ljudi, ki vodi podjetje, zavod ali ustanovo: ustanovo vodi direktorij; član direktorija; sklepi direktorija ◊ rel. koledar z navodili za maševanje in za molitev brevirja; zgod. petčlanski ustavni organ z izvršilno oblastjo v Franciji v letih od 1795 do 1799 ♪

   11.625 11.650 11.675 11.700 11.725 11.750 11.775 11.800 11.825 11.850  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA