Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (1.150-1.174)


  1.      hemolítičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na hemolizo: hemolitični simptomi / hemolitična anemija ♪
  2.      hepatítis  -a m (ȋ) med. vnetje jeter: imeti hepatitis; epidemični hepatitis ♪
  3.      heraklít  -a m (ȋ) gradbeni material iz stisnjene lesne volne in magnezitnega cementa: izdelovati heraklit; prostor bodo toplotno in zvočno izolirali s heraklitom / s heraklitom obložene stene s ploščami iz heraklita ♪
  4.      heraklíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na heraklit: heraklitne plošče / heraklitna stena ♪
  5.      hereditáren  -rna -o prid. (ȃ) biol. deden: hereditarna bolezen, obremenjenost / hereditarna osnova hereditárno prisl.: hereditarno obremenjen; hereditarno spremenjena celica ♪
  6.      hereditárnost  -i ž (ȃ) biol. dednost: hereditarnost krvnih skupin / zakon hereditarnosti ♪
  7.      hermafrodít  -a m (ȋ) biol. bitje, ki ima moške in ženske spolne organe hkrati; dvospolnik: nekatere ribe so hermafroditi ♪
  8.      hermafroditízem  -zma m (ȋ) biol. obstoj moških in ženskih spolnih organov hkrati pri istem bitju; dvospolnost: hermafroditizem pri človeku ♪
  9.      hermafrodítski  -a -o prid. (ȋ) biol. ki ima moške in ženske spolne organe ali celice hkrati; dvospolen: hermafroditska žival / slabš. narednik je vpil s hermafroditskim glasom zelo tankim, visokim ♪
  10.      hetítski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Hetite: hetitski hieroglifi; hetitski jezik; hetitska kultura ♪
  11.      hetítščina  -e ž (ȋ) hetitski jezik: dela babilonske književnosti so prevajali v hetitščino ♪
  12.      hidrofít  -a m (ȋ) bot. rastlina, ki uspeva v vodi; vodna rastlina ♪
  13.      hidrogénsulfít  -a m (ẹ̑-ȋ) kem. kisla sol žveplaste kisline ♪
  14.      hidrolítičen  -čna -o (í) pridevnik od hidroliza: hidrolitični postopek ♪
  15.      higrofít  -a m (ȋ) bot. rastlina, ki uspeva na vlažnih tleh: kalužnica je higrofit ♪
  16.      hihít  -a m (ȋ) (pritajen) visok smeh: slišati je bilo pridušen hihit ♪
  17.      hihitánje  tudi hihítanje -a s (ȃ; ȋ) glagolnik od hihitati se: znova se je začelo hihitanje; med pogovorom je bilo slišati veselo hihitanje ♪
  18.      hihitáti se  -ám se tudi -íčem se tudi hihítati se -am se nedov. (á ȃ, í; ȋ) (pritajeno) z visokim glasom se smejati: dekleta so se polglasno hihitala; hihitati se od zadovoljstva; star. otroci na zapečku so hihitali hihitajóč se -a -e: hihitajoči se otroci; hihitajoč smeh ♪
  19.      hihitàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki se (rad) hihita: hihitava ženska ♪
  20.      hihitávec  -vca m (ȃ) kdor se (rad) hihita: učitelj je strogo pogledal hihitavce ♪
  21.      hinávčiti  -im nedov. (ā ȃ) hinavsko se vesti ali govoriti: prilizoval se je in hinavčil, samo da bi dosegel svoj namen; ne hinavči, saj te poznam; hinavčiti pred ljudmi // preh. prikazovati kaj izmišljenega ali lažnega kot resnično; hliniti: hinavčiti pobožnost, začudenje ♪
  22.      hináviti  -im nedov. (á ȃ) star. hinavčiti: hinavil je, da bi dosegel svoj namen ♪
  23.      hinávščiti  -im nedov. (ā ȃ) redko hinavčiti: hinavščiti pred ljudmi ♪
  24.      híperkrítičen  -čna -o prid. (ȋ-í) pretirano kritičen: hiperkritičen človek / hiperkritično stališče ♪
  25.      hípervitaminóza  -e ž (ȋ-ọ̑) med. bolezen zaradi preobilice vitaminov ♪

   1.025 1.050 1.075 1.100 1.125 1.150 1.175 1.200 1.225 1.250  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA