Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (10.325-10.349)



  1.      brbráti  -ám nedov.) 1. ekspr. govoriti mnogo in nepomembne stvari: dekle se smeje in venomer brbra; ne brbraj kar naprej 2. dajati glasove kot voda pri vretju: voda brbra v loncu; brezoseb. brbra mu po želodcu / race brbrajo po blatu s kljunom brodijo
  2.      bŕca  -e ž () sunek, udarec z nogo: dati, dobiti brco; krepka brca; pren., ekspr. to je bila zanj moralna brca; vseh brc ne bomo mirno sprejeli ∙ pog., ekspr. po dvajsetih letih dela so mu dali brco so ga odpustili, odslovili (iz službe)
  3.      bŕčkati  -am nedov. () redko brskati, stikati, šariti: brčkati po predalu
  4.      bŕdek  -dka -o stil. brdèk -dkà -ò prid. (ŕ; ǝ̏ ) star. brhek: brdek in zal fant; deklica je za čuda brdka bŕdko stil. brdkó prisl.: brdko steče po stopnicah hitro, urno
  5.      brdína  -e ž (í) zastar. vzpetina, breg: mahovita brdina
  6.      bŕdnica  -e ž () alp. obris grebenov: valovita brdnica
  7.      bŕdnja  -e ž () bot. zdravilna gorska rastlina z rumenimi cveti, ostrega vonja; arnika: travnik je bil ves pokrit z brdnjo
  8.      bŕdo 1 -a s (ŕ) nevisoka, navadno podolgovata vzpetina: razgledovati se z brda; prijazne kmetije na nizkih brdih / spustiti se po brdu navzdol / knjiž. sončna brda griči, hribi // mn. v podolgovate vzpetine razčlenjena pokrajina: v hribih in brdih / Goriška Brda
  9.      bŕdo 2 -a s (ŕ) tekst. priprava na statvah za premikanje osnovnih niti navzgor in navzdol
  10.      bŕdovka  -e ž (ŕ) bot. visoka gorska rastlina z modrimi cveti v koških, Cicerbita alpina
  11.      bréda  -e ž (ẹ̑) težka strojnica ali lahki top italijanskega izvora: oglasila se je breda; obstreljevati z bredo
  12.      brég  -a m, mn. bregóvi stil. brégi; mest. mn. stil. bregéh (ẹ̑) 1. pas zemlje ob vodi: voda izpodjeda, odnaša breg; reka je prestopila bregove; priveslati do brega; odriniti od brega; plavati proti bregu; reka stopi, udari čez bregove; valovi butajo, pljuskajo ob breg; nizek, peščen, skalnat breg; breg jezera, reke / desni breg reke gledano v smeri toka / morski breg / stopiti na breg na kopno, na suho; pren. Ti se ne boš mogla nikoli odtrgati od svojega sveta in je zato bolje, da pretrgaš vse zveze z menoj, ki stojim odločno na nasprotnem bregu (M. Mihelič) 2. nagnjen svet, strmina: hiše so pomaknjene v breg; stekel je po bregu v dolino; hud, položen, strm breg / pesn. breg in dol; v breg hoditi, voziti navkreber; postavil si je hišo na bregu na hribu; hiša v bregu na pobočjunar. izpod brega gledati jezno, grdo; pog. ima nekaj za bregom nekaj skriva, taji; nekaj skrivaj pripravlja, namerava storiti; preg. tiha voda bregove dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega
  13.      bregéše  -géš ž mn. (ẹ̄ ẹ̑) nar. široke hlače iz domačega platna: nositi bregeše; oblečen je v robačo in bregeše; bele, široke bregeše
  14.      bregóvje  -a s (ọ̑) več bregov, bregovi: hiše po bregovju / valovi udarjajo ob kamnito bregovje
  15.      bréj  -a -e prid. (ẹ́) navadno v ženskem spolu ki bo imel mladiče: breja krava, svinja; nižje pog. siten kakor breja mačka // knjiž., ekspr. obilen, nabrekel: kosmi brejih oblakov
  16.      brême  -éna sẹ́) 1. težek predmet, ki se nosi navadno na ramenih: naložiti si breme; nositi breme na plečih; odložiti, odvreči breme z ramen; opotekati se pod težo bremena / maksimalno dovoljeno breme za vozilo tovor / nar. breme dračja butara, sveženj 2. težava, skrb, nadloga: težko breme mu je padlo od srca; vsak mora nositi svoje breme / breme let, starosti 3. s prilastkom dolžnost, obveznost: odvzeti ženam gospodinjska bremena; država je prevzela nase breme plačevanja stroškov za vzdrževanje onemoglih // nav. mn. dajatev, davščina: pritiskala so ga velika bremena; oprostili so kmeta tlake, desetine in drugih bremen; davčna bremena ● bila je v breme sosedom sosedje so skrbeli zanjo, so jo preživljali; pasti občini v breme živeti na stroške občineekon. prispevki gredo v breme proračuna se plačujejo iz proračuna; fin. v breme leva stran, kolona v knjigovodskih kontih, kamor se vpisujejo obremenitve; knjižiti v breme; jur. dokazno breme
  17.      breménski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na breme: bremenski pritisk / bremenska ploskev
  18.      bréncelj  -clja m (ẹ́) velika, muhi podobna žuželka, ki sesa kri: brenclji brenčijo, pikajo; brenclji letajo okrog živine / brenclji so sitni
  19.      brenčáti  -ím nedov., brénči in brênči; brénčal in brênčal (á í) 1. oglašati se z enakomerno tresočim se glasom: čebela, muha brenči / preh. gredoč si je brenčal pesem mrmraje pel // dajati živalskemu brenčanju podoben glas: kolovrat brenči; zvonec na vratih je ostro brenčal; brezoseb. v glavi mu je kar brenčalo od teh dogodkov; pren. še vedno mu brenčijo v ušesih njene besede 2. brenčeč letati: čebele brenčijo od cveta do cveta; komar mi brenči okoli ušes; pren. take misli so mu brenčale po glavi 3. pog. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: štirinajst let ji je, pa že brenči; na stara leta je začel brenčati / za Janezom brenči brenčé: brenče letati brenčèč -éča -e: brenčeč glas; brenčeča vrtavka
  20.      brènk  brénka m ( ẹ́) glas strune ob trzljaju s prstom: zaslišal je brenk kitare; brenk in pisk / ob brenku zvonca je prišla odpirat // redko glas ob zadevanju kovinskih predmetov: razlegajo se brenki mečev ob oklepe
  21.      brénkanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od brenkati: brenkanje na kitaro / brenkanje po klavirju
  22.      brénkati  -am nedov. (ẹ̑) 1. s trzljaji igrati na glasbilo s strunami: brenkati na harfo, kitaro // slabš. igrati na klavir: kar naprej brenka po klavirju 2. ekspr. govoriti, praviti: vedno nam brenka o tem ● ekspr. zdaj brenka na drugačne strune govori, ravna drugače kot prej; ekspr. brenkati na čustvene strune skušati vplivati na čustva; govoriti čustveno brenkajóč -a -e: tiho brenkajoč na plunko
  23.      brenkljáti  -ám nedov.) narahlo brenkati: brenkljal je na kitaro in mrmral napev / balalajke so brenkljale / slabš. venomer brenklja po klavirju igra nanj
  24.      bréntica  -e ž (ẹ̑) manjšalnica od brenta: nositi v brentici
  25.      brêsti  brêdem nedov., brêdel in brédel brêdla, stil. brèl brêla (é) 1. hoditi po vodi, po čem ovirajočem: stopil je v reko in začel bresti; bresti vodo do kolen; bresti sneg; bresti čez reko; bresti skozi grmovje, po blatu ∙ ekspr. bresti v dolgove zelo se zadolževati; ekspr. bredli so po krvi umorili so mnogo ljudi 2. redko premikati prste, roke v čem gostem; broditi: bresti z roko po laseh

   10.200 10.225 10.250 10.275 10.300 10.325 10.350 10.375 10.400 10.425  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA