Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (10.200-10.224)


  1.      bolečínica  -e ž (í) nav. ekspr. manjšalnica od bolečina: bolečinica ni popustila in dekle je šlo k zdravniku; osebne, skrite bolečinice ♪
  2.      boléhati  -am nedov. (ẹ́ ẹ̄) biti dalj časa, večkrat, a ne hudo bolan: mati že dolgo boleha; bolehati na jetrih; bolehati za mrzlico, neustalj. na mrzlici / drevesce boleha hira; pren. odbor društva boleha za nedelavnostjo; boleha za radovednostjo bolehajóč -a -e: bolehajoča žival ♪
  3.      bolést  -i ž (ẹ̑) knjiž. občutek duševnega trpljenja; bolečina: bolest jo teži; lajšati, občutiti bolest; srce se ji stiska od bolesti; pekoča bolest; solze bolesti // zastar. neugoden telesni občutek zaradi bolezni, udarca: oplazil ga je z bičem, da je vpil od bolesti ♪
  4.      boléti  -ím nedov., bôlel (ẹ́ í) nav. 3. os. 1. povzročati bolečine: glava, zob me boli; ko sta nekaj časa hodila, so jo začele boleti noge / od tvojega klepetanja me že ušesa bolijo; vino je tako kislo, da me za ušesom boli; pren. neuspeh, sramota ga boli; srce ga boli zaradi sinove neposlušnosti 2. brezoseb. čutiti bolečine: ali te boli; v prsih me boli; pren. boli me, ker si takšen; boli ga, ko vidi mater jokati; zastar. v srce ga boli, da je sin tak ● ekspr. zaradi tega jih bo še zelo glava bolela bodo imeli velike skrbi; občutili bodo neprijetne posledice; zastar. stroški niso bili veliki in jih niso dosti boleli prizadeli, oškodovali; ekspr. vse me že boli zelo sem utrujen; preg. po slabi družbi rada glava boli; prim. boleč ♪
  5.      bolézen  -zni ž (ẹ̑) 1. motnja v delovanju organizma: bolezen se prenaša z dotikom ali z izmečki; nalesti se bolezni; dobiti bolezen; kakšno bolezen pa ima; ozdraviti, preboleti bolezen; huda, neozdravljiva, smrtna bolezen; dedna, nalezljiva, poklicna bolezen; duševna bolezen; bolezni dihal, srca; povzročitelj bolezni je virus; bolnica za ženske bolezni / bolezen se me loteva, se me prijemlje, me napada; bolezen jo je zdelala; nakopati si bolezen / star. francoska bolezen sifilis / v osmrtnicah po mučni bolezni nas je zapustil naš dragi oče / rastlinske, živalske bolezni ∙ preg. dolga bolezen, gotova smrt ♦ med. angleška bolezen rahitis; gorska bolezen slabost zaradi zredčenega zraka; kronična bolezen; morska bolezen slabost zaradi guganja ali tresenja; sladkorna bolezen; med., vet. Bangova bolezen bruceloza 2. ekspr. pomanjkljivosti, napake: predaprilske bolezni Jugoslavije / otroška bolezen samoupravljanja ♪
  6.      bolézenski  -a -o [zǝn] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na bolezen: bolezenski napad, proces; bolezenski znaki; bolezensko stanje se boljša / bolezenski mikrobi, klice / bolezenski strah pred ljudmi; bolezensko povečanje žleze / bolezenski dopust bolézensko prisl.: biti bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač; bolezensko prizadet organ ♪
  7.      bólha  -e stil. -é [u̯h] ž (ọ́) majhen zajedavec z daljšimi zadnjimi nogami: bolha skače; bolha ga grize, pika; imeti, loviti, obirati si bolhe; opikan od bolh / pasja bolha ◊ igr. bolhe družabna igra, pri kateri prožijo igralci okrogle ploščice v posodico; zool. listne bolhe zajedavske žuželke na rastlinah, Psyllidae; povodna bolha droben rakec, ki živi v stoječih vodah, Daphnia pulex ♪
  8.      bolháč  -a [u̯h] m (á) 1. bot. sredozemska rastlina, iz katere se pridobiva prah proti mrčesu, Chrysanthemum cinerariaefolium: učinkovit insekticid iz bolhača // prah proti mrčesu iz cvetov te rastline: bolhe preženemo z bolhačem 2. zool. kapusnicam škodljiv hrošč, Haltica: zatirati bolhača 3. slabš. kdor ima veliko bolh: razgnali jih bodo, bolhače ♪
  9.      bolíd  -a m (ȋ) astr. močno sijoč meteor: opaziti bolid ♪
  10.      bôlj  prisl., nàjbolj (ȍ) 1. stopnjuje a) pridevnike, ki nimajo primernika z obrazilom, in iz njih izpeljane prislove: bolj zelen; bolj goreč, oddaljen, razvit; bolj moški; bolj domač, zdrav; najbolj gozdnati kraji; bolj divje gleda / tako se stopnjujejo, posebno kadar je poudarek očiten, tudi tisti pridevniki in prislovi, ki imajo sicer primernik z obrazilom: bolj pametno govori, kakor smo pričakovali; to je najbolj pohleven človek / zagotovljena je kar najbolj izdatna podpora b) nepridevniške prislove: premakniti bolj naprej; stal je bolj zadaj kakor jaz; bolj natanko pogledati; to mi je bolj prav / to vprašanje je danes bolj kot kdajkoli pereče; ogiba se ga bolj ko mogoče kolikor se le da 2. izraža večjo mero glagolskega dejanja ali stanja: eden je bolj molčal kakor drug; ono drugo blago mi je bolj po volji; izkazal se je bolj moža, kot bi si mislil; naraven je, da bolj ne more biti; telesna moč ga ne mika manj od duševne, če ne celo bolj; doma je najbolj brez skrbi / čedalje, še, veliko, vse, zmerom bolj me skrbi; poleti ni bral, tem bolj pa pozimi ∙ bolj in bolj mu je všeč čedalje bolj, zmerom bolj; stvar je bolj ali manj jasna kolikor toliko, približno 3. izraža sorazmernost dejanja v nadrednem in odvisnem stavku: kolikor bolj so jih tlačili, toliko bolj so se upirali; čim nižje greš, tem bolj je zeleno; bolj ko se ga otepaš, bolj sili vate; Kmet če je bolj jezen, bolj pije (F. Detela); Bolj psa dražiš, huje laja (I. Koprivec) ♪
  11.      boljševízem  -zma m (ȋ) teorija, strategija in taktika leninizma: širiti boljševizem; ruski boljševizem ♪
  12.      bóljši  -a -e prid. (ọ̑) 1. primernik od dober: drugi osnutek je boljši kot prvi; skrbeti za boljšo kakovost; zdaj ima boljše pogoje; on je dosti, mnogo, precej boljši kot mi / zamudili so najboljši čas za setev najbolj ugoden / letos je v šoli boljši kot lani ima boljši uspeh 2. ki je višje, bolj kakovostne vrste: ves boljši les izvažajo; knjiga je tiskana na boljšem papirju / gojimo same boljše vrste // namenjen za posebne, bolj svečane prilike: kupiti boljše čevlje; pripraviti boljše kosilo 3. ekspr. družbeno, družabno višje stoječ: soba za boljše goste; zahajal je v boljše kroge; dekle iz boljše družine ● ekspr. biti v najboljših letih od 30. do 50. leta; šalj. to je moja boljša polovica žena; tega pri najboljši volji ne morem narediti kljub veliki pripravljenosti; sporočite jim naše najboljše želje želje za osebno srečo ob kakem dogodku, prazniku; preg. premislek je boljši kot dan hoda vsaka stvar naj se pred začetkom temeljito premisli; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti; preg. srednja pot najboljša pot najbolj priporočljiva je zmernost, umerjenost v vsem; preg. boljša je prva zamera kot druga najbolje je medsebojne odnose kljub morebitni zameri urediti čimprej bólje in bóljše prisl.: bolje bi bilo za vas, če bi takoj odpotovali; zdaj že bolje dela; on zna bolje gospodariti kot oče; začel se je bolje oblačiti; to morate bolje razložiti ● zdaj mu je že bolje se počuti bolj zdravega; preg. bolje drži ga, kot lovi ga bolje se je zadovoljiti s slabšo, a gotovo možnostjo bóljši -a -e sam.: natočil jim je najboljšega najboljšega vina; povejte nam kaj boljšega / kot voščilo za rojstni dan, god želim vam vse najboljše; prim. dober ♪
  13.      bollandíst  -a [-ola-] m (ȋ) v Franciji in Belgiji član skupine jezuitov, ki se ukvarja s pisanjem življenjepisov svetnikov ♪
  14.      bólnica  -e ž (ọ̑) zavod za zdravljenje bolnikov: odpeljali so ga v bolnico; ležati v bolnici; otroška, vojaška bolnica; bolnica za duševne bolezni / partizanska bolnica zasilna bolnica na skritem kraju ♪
  15.      bolníca  -e [u̯n] ž (í) bolna ženska: bolnica se hitro popravlja; pogledati k bolnici ♪
  16.      bolník  -a [u̯n] m (í) bolan človek: bolnik blede, hujša; bolnik že dolgo leži; bolniku je nekoliko odleglo; osamiti, preiskati bolnika; duševni, očesni, srčni, tuberkulozni bolnik; kroničen bolnik; bolnik z vročino; tečaj za nego bolnikov / to je težek bolnik zelo bolan ♦ med. afebrilni bolnik ♪
  17.      bolníški  -a -o [u̯n tudi ln] prid. (ȋ) nanašajoč se na bolnike: bolniška postelja, soba / bolniška strežnica / ima bolniški dopust / bolniška blagajna v stari Jugoslaviji ustanova za bolniško zavarovanje; sam., pog.: zdravnik ga noče dati na, v bolniško; iti v bolniško na bolniški dopust ♪
  18.      bólnost  -i [u̯n] ž (ọ́) knjiž., redko lastnost bolnega: bolnost rasti ∙ ekspr. sanjariti do bolnosti zelo, pretirano ♪
  19.      bolovánje  -a s (ȃ) glagolnik od bolovati: namišljeno bolovanje / biti na bolovanju na bolezenskem dopustu ♪
  20.      bolováti  -újem nedov. (á ȗ) nižje pog. biti bolan, bolehati: bolovati za revmo / že dva meseca boluje je na bolezenskem dopustu ♪
  21.      bóm  bóš prihodnji čas od biti sem (ọ̑; četrti pomen ọ́) s povedkovim določilom 1. izraža domnevo, verjetnost: jaz bom kako leto starejši od njega; do vznožja bo še uro hoda; to bo slika kakega starega mojstra; to bo najbrž res; vzroki neuspeha bodo kje drugje 2. ekspr. izraža ukaz: ali boš tiho! nič nam ne boste ukazovali / menda ne boš sam kuhal, če so ženske pri hiši 3. v zvezi z naj izraža željo: čevlji naj bodo trpežni // nav. elipt. izraža ne popolnoma prostovoljno privolitev: ali sme v kino? No, pa naj bo 4. v vezniški rabi, v dopustnih odvisnih stavkih, v zvezi z naj za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: naj bo še tako zvit, mene ne bo prevaral / naj (si) bo pozimi ali poleti, nikoli ni nosil klobuka; prim. biti sem ♪
  22.      bómba  -e ž (ọ̑) 1. z razstrelivom napolnjeno kovinsko telo: metati bombe; letala bombardirajo mesto z zažigalnimi bombami; atomska bomba; plinska polnjena s strupenim plinom, rušilna bomba; slepa bomba ki ne eksplodira; eksplozija bombe / odviti, vreči ročno bombo; nastaviti tempirano bombo; to je učinkovalo kot bomba to je spravilo ljudi v največje presenečenje, začudenje; pren. bombe smeha 2. teh. kovinska posoda za shranjevanje plinov pod visokim tlakom; jeklenka: napolniti bombe s kisikom 3. pog., ekspr. kar zaradi nenavadnosti, nepričakovanosti vzbudi presenečenje: nepričakovano je vrgla med zbrano družbo bombo: ušla je od doma / kot vzklik bomba! ● publ. poslati silovito bombo v gol močno, neubranljivo brcniti žogo v gol; pog. seks bomba spolno zelo privlačna ženska ◊ gastr. bomba slaščica v obliki bombe; geol. vulkanska bomba zaobljena kepa strjene lave; med. kobaltova bomba aparat za globinsko obsevanje tumorjev; voj. hidrogenska bomba polnjena z jedrskim strelivom največje sile; globinska bomba za uničevanje podmornic ♪
  23.      bombárda  -e ž (ȃ) nekdaj top s kratko cevjo, sprva za kamnite krogle ♪
  24.      bombardírati  -am nedov. in dov. (ȋ) metati bombe iz letala ali z artilerijskim orožjem: jata bombnikov bombardira sovražnikovo oporišče; bombardirati hišo, mesto / pog., ekspr. začel ga je bombardirati s kamenjem obmetavati; pren., ekspr. kar bombardira jih z dopisi in pozivi ♦ fiz. obstreljevati kako snov s hitrimi elektroni, protoni bombardíran -a -o: bombardirano mesto ♪
  25.      bombardón  -a m (ọ̑) muz. trobilo z nizko ležečim tonskim obsegom: trobiti v bombardon; vojaški bombardon ♪

   10.075 10.100 10.125 10.150 10.175 10.200 10.225 10.250 10.275 10.300  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA