Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (1.001-1.025)



  1.      géopolítičen  -čna -o prid. (ẹ̑-í) 1. nanašajoč se na geopolitiko: geopolitične težnje 2. publ. politično-geografski: geopolitični položaj dežele; ukvarjati se z geopolitičnimi vprašanji géopolítično prisl.: živeti na geopolitično izredno izpostavljenih tleh
  2.      géopolítika  -e ž (ẹ̑-í) nauk, ki razlaga in utemeljuje politični razvoj zlasti z geografskimi razmerami: nacistična geopolitika
  3.      gingivítis  -a m () med. vnetje dlesni: zdraviti gingivitis
  4.      gíniti 1 -em nedov.) knjiž. 1. slabeti, hirati: deklica je bolj in bolj ginila; gine kakor sneg spomladi / njena moč hitro gine; volja mu gine; ekspr. kar ginila je od vznemirjenosti // umirati: množice ginejo od lakote; giniti za svobodo; v mnogih vojnah ginejo ljudje za tuje koristi 2. ponehavati, izgubljati se: strah v njem je polagoma ginil; od dne do dne je bolj ginila sloga in ljubezen / postava gine v meglo, v megli / rdečica ji gine z lic; pesn. mladost, življenje gine ginèč -éča -e in ginóč -a -e: gineč sneg; v trpljenju gineče bitje
  5.      gíniti 2 -em dov. ( ) zastar. ganiti: besede so ga globoko ginile; v srce giniti; prim. ginjen
  6.      gizdalíniti  -im nedov.) ekspr., redko gizdalinsko se oblačiti, vesti: gizdalinili so v svojih z zlatom pošitih uniformah
  7.      gláditi  -im nedov., tudi gladíla (á ) 1. delati kaj gladko, ravno: gladiti les, papir, površino / star. gladiti perilo likati; pren. spretno je gladila pot njegovim načrtom // slovnično, stilno izboljševati: gladiti jezik; skrbno je gladil prevod 2. premikati roko po čem: v zadregi je gladila prt na mizi; gladiti se po glavi; samovšečno si je gladil dolgo brado // ljubkujoče premikati roko po čem; božati: gladila ga je po laseh; nežno je gladila otroka po licu ● ekspr. v šoli so otroka trdo prijeli, doma so ga pa gladili so z njim prizanesljivo ravnali; ekspr. gladiti spore poravnavati gladèč -éča -e: gladeč si brado s prsti glájen -a -o tudi glajèn -êna -o: pohištvo iz temnega glajenega lesa
  8.      glagolít  -a m () redko glagoljaš: hrvatski glagolit
  9.      glásbenokrítičen  -čna -o prid. (-í) nanašajoč se na glasbeno kritiko: glasbenokritični poskus / glasbenokritična osebnost
  10.      glasíti se  -ím se nedov. ( í) knjiž. 1. zlasti pri napovedovanju imeti naslednjo vsebino, biti tak: Pitagorov izrek se glasi: a2 + b2 = c2; moja trditev se glasi; sodba se je glasila: pet let ječe; pismo se je glasilo takole / odgovor se je glasil kratko in ostro / z oslabljenim pomenom: kako se glasi vaš naslov; rezervacija se glasi na vaše ime je 2. s prislovnim določilom biti slišen: od hiše sem se je glasil pridušen, že hripav jok; zamolklo zvonjenje se je glasilo iz daljave; iz sobe se glasi veselo žvenketanje kozarcev / vsepovsod se je glasila pesem glasíti star. razširjati, razglašati: glasiti nove ideje; glasil in poveličeval je njegovo slavo / zastar. glasiti ure biti, udarjati glasèč se -éča -e: zavarovalna polica, glaseča se na očetovo ime
  11.      glasíti se  in glásiti se -im se nedov. ( á) zastar. oglašati se: otrok je zbujen, se že glasi; prepelica se glasi
  12.      glasovít  -a -o prid. () zastar. slovit, znan: glasovit učenjak; ustavil se je v glasoviti krčmi; glasovito ime
  13.      glaváriti  -im nedov.) star. biti poglavar: četi je glavaril najhrabrejši med njimi / županiti in glavariti
  14.      glavíčiti se  -im se nedov.) redko med rastjo se oblikovati v glavo; delati glavo: solata, zelje se glaviči
  15.      glavíti se  -ím se in gláviti se -im se nedov. ( í; á ) redko med rastjo se oblikovati v glavo; delati glavo: solata, zelje se že glavi
  16.      gléviti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) nar. žvečiti, žuliti: glevil je ugaslo cigaro; gleviti tobak; počasi je glevil pipo
  17.      glôbiti  -im in glóbiti -im dov. in nedov. (ó ō; ọ́ ọ̄) star. kaznovati z globo: velikokrat so ga že globili zaradi podobnih prestopkov
  18.      globíti  -ím nedov. ( í) delati (bolj) globoko; poglabljati: voda globi tolmun; globiti jarek / raze v njegovem licu so se globile; pren., knjiž. knjige globijo duha globíti se knjiž. postajati bolj občuten, doživet: čustvo zapuščenosti se je globilo in širilo / bolečina se je globila
  19.      glúmiti  -im nedov.) 1. zastar. igrati (v gledališču): znala je dobro peti in glumiti; glumiti majhno vlogo / otroci so glumili vojake so se igrali 2. ekspr. kazati se drugačnega, kot biti v resnici, pretvarjati se: prepričan je bil, da ta človek glumi / glumiti cinika / svojo žalost je le glumil
  20.      glušíti  -ím nedov. ( í) povzročati, da se kaj ne sliši: mehka preproga je glušila korake / veter je glušil glas zvonov, da jih je bilo komaj slišati dušil // s svojo glasnostjo povzročati, da kdo (skoraj) ne sliši: glušilo ga je tuljenje in brnenje strojev / bobnenje slapa mu je glušilo ušesa glušèč -éča -e: glušeč hrup strojev; glušeče lajanje in cviljenje
  21.      gmôtiti se  -im se nedov.) redko združevati, zbirati se v gmoto: oblaki se gmotijo
  22.      gnezdítev  -tve ž () gnezdenje: v času gnezditve
  23.      gnézditi  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) delati, imeti gnezdo: pod streho gnezdijo lastovke; mnoge ptice gnezdijo v gozdu / škorec gnezdi dvakrat na leto nese jajca in vali; pren., ekspr. v nekaterih podjetjih še vedno gnezdijo ljudje z nepoštenimi nameni
  24.      gníti  gníjem nedov., stil. gnijó (í ) 1. razkrajati se, razpadati, navadno zaradi delovanja bakterij: krompir gnije; listje je gnilo ∙ ekspr. že dolgo gnije v jami je mrtev 2. slabš. živeti v nedejavnosti, negibnosti: celo zimo je gnil za pečjo / leto dni sem gnil v ustaški ječi gnijóč -a -e: gnijoče sadje; gnijoča trupla
  25.      gnítje  -a s (í) glagolnik od gniti: gnitje sadja / preprečevati procese gnitja / gnitje zob

   876 901 926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA