Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ISO (2.151-2.175)


  1.      pentljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. slabš. družiti se: niso mu zaupali, ker je pentljal z nasprotniki; z njim se ni dobro pentljati 2. ekspr. počasi delati, navadno brez učinka, uspeha: hitreje, nikar toliko ne pentljaj ♪
  2.      penzión  -a m (ọ̑) 1. tur. oddaja sobe, ležišča in nudenje hrane zlasti v gostinskem obratu: v tem hotelu je penzion dražji; cena penziona za eno osebo ni tako visoka / polovični penzion oddaja sobe, ležišča in nudenje dveh obrokov hrane // gostinski obrat, navadno manjši, v katerem se dobi prenočišče in hrana: penzion, v katerem stanujeta, je le pet minut oddaljen od morja 2. nižje pog. pokoj, upokojitev: ni dočakal penziona / tudi v penzionu nimam veliko časa // pokojnina: dobiva zelo majhen penzion ♪
  3.      penziónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na penzion: visoke penzionske cene / penzionske storitve / penzionski gostje / vsa penzionska gostišča ob morju so zasedena ♪
  4.      perihélij  -a m (ẹ́) astr. Soncu najbližja točka planetovega tira, prisončje: perihelij se je premaknil / Zemlja je v periheliju ♪
  5.      persóna gráta  persóne gráte ž (ọ̑-ȃ) knjiž. oseba, ki ji je naklonjena visoka, vplivna oseba: on je persona grata pri poveljniku // vplivna, pomembna oseba: postal je persona grata ♪
  6.      perspektíven  -vna -o prid., perspektívnejši (ȋ) nanašajoč se na perspektivo: podpirati mlade perspektivne ljudi; on je naš najperspektivnejši tekmovalec; nekateri poklici niso več perspektivni / perspektivni razvoj industrije / iskati perspektivne metode, rešitve / perspektivno risanje / naložbe v perspektivne turistične kraje; perspektivna tovarna perspektívno prisl.: perspektivno načrtovati; perspektivno rešen problem ♪
  7.      perújski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na Peru: perujska nahajališča solitra / perujski balzam balzam, ki se pridobiva iz perujskega balzamovca ♦ bot. perujski balzamovec visoko tropsko drevo z neparno pernatimi listi, Myroxylon peruiferum ♪
  8.      perzonál  -a m (ȃ) nar. tovarniška stavba s sobami, stanovanji za tovarniške delavce: po šihtu se je s poslednjimi močmi komaj privlekel v podstrešje visokega perzonala, kjer je z drugimi tovariši vred prebival v samskih sobah (Prežihov) ♪
  9.      pésem  -smi ž (ẹ̑) 1. krajše literarno delo z ritmičnim besednim redom, s posebno glasovno ureditvijo, navadno z manjšim številom besed v vrstici: brati, deklamirati pesmi; pisati, star. zlagati pesmi; prevesti, uglasbiti pesem; romantična, satirična, tendenčna pesem; ciklus, zbirka pesmi; pesmi in pesnitve / ljubezenska pesem; ljudska pesem ki se zlasti v péti obliki širi, ohranja in pri tem bolj ali manj spreminja; umetna pesem katere oblika in vsebina je izraz zavestnega umetniškega hotenja določenega avtorja; pesmi za otroke / ekspr. Župančičeva pesem je polna žara Župančičeve pesmi, pesništvo 2. vokalna skladba z literarnim delom kot besedilom: peti, poslušati pesmi; borbena, vesela pesem; besedilo, melodija, refren pesmi / ekspr. oglasila se je, zadonela je pesem / zaigrati pesem na harmoniko; žvižgati (si) pesem / cerkvena pesem; partizanska, zborovska pesem // izvajanje, petje take skladbe: to pesem moramo še izboljšati; zbor vadi novo pesem / v pesem se je mešal razposajen smeh 3. nav. ekspr., navadno s prilastkom določen skupek glasov, zvokov a) s katerimi se oglaša kaka ptica, žuželka: prisluhnil je pesmi čričkov, grlic / škrjanček je drobil svojo pesem je pel / pesem slavca je utihnila b) ki jih daje pojavljanje, gibanje, delovanje česa: pesem dežja, morja, vetra ga je pomirjala; pesem klopotcev, zvonov, žage / stroj je drdral svojo enolično pesem ● knjiž. pesem je ugasnila v njegovih očeh ni bil več vesel, radosten; ekspr. zdaj je to (delati) pesem to je zelo prijetno, lahko delo, opravilo; pog., ekspr. to je pa druga pesem stvar je drugačna, kakor je kazalo; pog., ekspr. kako se bo to končalo, je pa druga pesem izraža dvom, nezaupanje v tak konec česa, kot se kaže, napoveduje; pog., ekspr. zmeraj ista pesem zmeraj enako, neprimerno, nezaželeno govorjenje, ravnanje; pog., ekspr. vsi zaljubljenci pojejo isto pesem govorijo, ravnajo enako; knjiž., ekspr. labodja pesem pesnikovo, pisateljevo, skladateljevo zadnje pomembno delo pred smrtjo; ekspr. sekira je zapela gozdu mrtvaško pesem začeli so ga sekati; knjiž. vse to je še pesem prihodnosti se še ne bo kmalu uresničilo; publ., ekspr. ta izdelek je visoka pesem tehnike je zelo kvaliteten, dober ◊ etn. jurjevske pesmi; obredna pesem vsebinsko in melodično prirejena določenemu obredu; lit. anakreontska pesem; domovinska pesem ki izpoveduje, kaže ljubezen do domovine; epska pesem ki vsebuje pripoved, zgodbo; izpovedna pesem; junaška pesem ljudska pesem, ki govori o velikih in slavnih dejanjih; lirska pesem ki vsebuje izpoved; lirsko-epska pesem ki vsebuje izpoved v pripovedi; meditativna pesem; množična pesem zborovska, navadno enoglasna, z aktualnim družbenopolitičnim besedilom; priložnostna pesem ki nastane ob določenem, pomembnejšem (zunanjem) dogodku in je nanj snovno vezana; pesem v enajstercih, svobodnem verzu; pesem v prozi zelo kratko (lirično) literarno delo; muz. črnska duhovna pesem ljudska pesem z religiozno, svetopisemsko snovjo, nastala med črnci v Združenih državah Amerike; dvoglasna, večglasna pesem ♪
  10.      péso  tudi pésos tudi pézo -a m (ẹ̑) denarna enota nekaterih srednjeameriških in južnoameriških držav: dolžen mi je tisoč pesov; preračunati dinarje v pese / filipinski, mehiški peso // bankovec ali kovanec te denarne enote: na mizo je položil pet pesov in odšel ♪
  11.      péstovati  -ujem in pestováti -újem nedov. (ẹ́; á ȗ) 1. držati, imeti koga v naročju: pestovati bratca; dedek je pestoval vnuka; otrok pestuje medvedka, punčko; pestovati in ujčkati / pestovati koga na kolenih // držati, imeti v naročju sploh: nežno je pestovala fantovo glavo / ekspr. pestovati puško, torbico 2. ekspr. ohranjati kaj v določenem položaju, na določenem mestu sploh; držati: nekaj časa je pestoval skodelico kave, potem je odgovoril / v rokah je pestoval kozarec / pestovati glavo med rokami // skrbno, previdno držati: pestovati zlomljeno roko; z dlanjo pestovati komolec 3. ekspr. zelo, pretirano skrbeti za koga: doma so ga pestovali, zato je tako razvajen / novi šef nikogar ne pestuje; pren. življenje ga ni pestovalo 4. knjiž. ohranjati, negovati: pestovati stare navade, običaje / pestovati domačnost kuhinje 5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: pestovati bolečino, jezo, lenobo; dolgo je pestoval misel na drugo službo; v sebi je pestoval občutek krivice / to željo sem pestoval le v mislih ● ekspr. zelo pestuje svoj prehlad zelo, pretirano skrbno (si) ga zdravi; knjiž. v koči so eno uro pestovali svojo utrujenost so utrujeni eno uro počivali, se oddihovali; evfem. pri sosedovih bodo pestovali soseda bo rodila péstovati se, in pestováti se 1. biti, sedeti komu v naročju: že spet se pestuješ / ta otrok bi se samo pestoval 2. ekspr., redko biti, zadrževati se kje: pestovati se na peči, po postelji pestujóč -a -e: pred hišo je sedel ded, pestujoč vnukinjo ♪
  12.      pêta  -e tudi -é ž (é) 1. del stopala pod nartom: poškodovati si peto; zbodel se je v peto; nekaj časa hodi po prstih, nato po petah; brcniti žogo s peto; vso peto ima ožuljeno; gleženj, nart in peta / čepeti na petah; zasukala se je na peti in odšla / ekspr. nosi haljo do pet dolgo (do pet) / vojak je udaril s petami v pozdrav ∙ teče, da ga pete komaj dohajajo zelo hitro; pog. igrajo tako poskočno, da vsakogar srbijo pete da si vsakdo želi plesati; ekspr. brusiti pete hitro hoditi, teči; nizko iztegniti pete umreti; slabš. lizati pete komu ponižujoče si prizadevati za njegovo naklonjenost; ekspr. pete si lahko obrusiš, pa boljšega ne najdeš lahko zelo veliko prehodiš; ekspr. odmakniti, odnesti, pobrati pete oditi; pobegniti; ekspr. hitro zna sukati pete hoditi, plesati; ekspr. obesiti, prilepiti se komu za pete hoditi tik za njim; slediti mu v neposredni bližini; zasledovati ga; biti pogostoma v njegovi družbi proti njegovi volji; star. tuja vrata ga bijejo po petah nima svojega doma; ekspr. že dolgo sem jim trn v peti mi nasprotujejo, me ne marajo; ekspr. gori mu pod petami je v veliki stiski, nevarnosti; ekspr. imeti koga pod peto ukazovati, gospodovati mu; ekspr. neprestano ji je za petami hodi za njo, jo zasleduje; ekspr. smrt mu je že za petami kmalu bo umrl; to je njegova Ahilova peta slabost, napaka, ki jo nasprotnik lahko izkoristi proti njemu; ekspr. fant je hitrih, urnih pet lahko hitro hodi, teče; ekspr. samo hitre pete so ga rešile s hitrim tekom, begom se je rešil; ekspr. junak, poštenjak je od pet do glave zelo je junaški, pošten; ekspr. biti nov od glave do peta biti oblečen v nova oblačila; ekspr. več ima v peti kakor ti v glavi neprimerno več ve kot ti; preg. kdor nima v glavi, ima v petah pozabljiv človek se mora večkrat vrniti 2. zadnji spodnji del obuvala: peta se ji je odlomila; gumijasta, lesena, usnjena peta / čevlji z nizko, visoko peto // del nogavice, ki pokriva peto: nogavico je spletla do pete; na peti imaš luknjo; lepo krojena, zaokrožena peta / trenirke s peto s hlačnicami, podaljšanimi čez peto 3. del kakega orodja, priprave, s katerim se ta na kaj naslanja, opira, pritrjuje: jambor se je prelomil nad peto; peta kose drsi po tleh široki del rezila ob ročaju; peta pluga del pluga, ki drsi po dnu brazde ♦ navt. peta krmila del krmila, vsajen v ležišče v gredlju 4. nar. kos kruha, odrezan ob strani hlebca: rad bi peto, ne pa sredice / peta kruha ♪
  13.      pétdesetléten  -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) 1. star petdeset let: čeprav je že petdesetleten, mu lasje še niso osiveli; petdesetletna ženska 2. ki traja petdeset let: petdesetletna doba ♪
  14.      petêlin  -ína m (é í) 1. kokošji samec: petelin kikirika, poje; zaklati petelina; hodil je po vasi kakor petelin ponosno, bahavo; drži se kot petelin na gnoju / lov na petelina na divjega petelina / šalj., kot podkrepitev res je, tristo petelinov 2. petelinu podoben predmet, ki kaže smer vetra: veter je premaknil, zavrtel petelina na strehi; pločevinast, pozlačen petelin 3. ekspr. kdor se hitro razburi, stepe: prijatelji so komaj pomirili bojevita petelina; družba mladih, vročekrvnih petelinov / kot nagovor ti petelin ti, še tepel bi se rad // kdor domišljavo, oblastno govori, se vede: za oba mlada petelina se niso dosti menili; poznam te štabne peteline / ne bodi tak petelin 4. ekspr., navadno s prilastkom ogenj, požar: na strehi se je pokazal ognjeni, rdeči petelin / goreči petelin se je preselil še na sosednjo hišo 5. vzvod mehanizma za sprožitev udarne igle pri ročnem strelnem orožju: napel je petelin(a) in sprožil / držati prst na petelinu imeti orožje pripravljeno na strel; pritisniti na petelina sprožiti, ustreliti 6. obrt. ploščati del plinske, vodovodne pipe, s katerim se suka stožec za odpiranje ali zapiranje dotočne cevi: obrniti petelin(a) / odpreti petelin(a) ● nar. petelin ga je izpel po ljudskem verovanju napovedal njegovo smrt; petelini so že odpeli, ko je vstal v kmečkem okolju zdanilo se je že; ekspr. posaditi, spustiti komu (rdečega) petelina na streho zažgati komu hišo; star. pomenkovati se do drugih petelinov do zgodnjega jutra; ekspr. vstajati s petelini v kmečkem okolju zelo zgodaj; bojni petelini v nekaterih deželah petelini, ki se gojijo, dresirajo za medsebojne boje; galski petelin podoba petelina kot simbol Francije ◊ lov. petelin zunanja napenjalna priprava pri lovski puški, navadno ob strani, ki pritisne na udarno iglo; (divji) petelin brusi, kleplje; zool. divji petelin velika gozdna ptica temne, na prsih zelenkasto modre barve, Tetrao urogallus; mali petelin ruševec; morski petelin na morskem dnu živeča riba z velikimi prsnimi plavutmi in veliko koščeno glavo, Dactylopterus volitans ♪
  15.      petelínji  -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na peteline: petelinja in pavja peresa / petelinje kikirikanje, petje / njegovo petelinje šopirjenje je prav smešno / petelinji lov lov na divjega petelina ● petelinji boj v nekaterih deželah boj, spopad dveh za to gojenih, dresiranih petelinov; ekspr. vstal je ob petelinjem petju zelo zgodaj ◊ etn. petelinji boj igra, pri kateri skušata igralca, ki sedita na soigralcih, drug drugega vreči na tla; igra, pri kateri skušata igralca, ki poskakujeta po eni nogi, s sunki ramen, prekrižanih rok prisiliti drug drugega, da stopi na obe nogi; šport. petelinja kategorija bantam kategorija; vet. petelinja hoja nepravilna hoja konja, pri kateri sunkovito, previsoko dviga eno ali obe zadnji nogi ♪
  16.      péti  pôjem nedov., pój pójte tudi pôj pôjte; pél (ẹ́ ó) 1. oblikovati tone, melodije z govorilnimi organi: dolgo v noč sta še pela; zibala je otroka in mu pela; glasno, veselo, žalostno peti; poje kot slavček zelo lepo / peti od sreče, veselja; peti si v tolažbo / na vasi so peli fantje / ne zna peti / ekspr. glasovi so peli zdaj milo, zdaj otožno // preh. izražati, posredovati določeno besedilo s petjem: te pesmi pojejo ob bedenju pri mrliču; peti podoknice, uspavanko, žalostinko; navdušeno, ubrano, ekspr. od srca peti narodne pesmi; to pesem znajo prav peti samo domačini; partizansko pesem je začel bolj recitirati kakor peti / tiho je pel (pesem) o ljubezni, svobodi; pren., pesn. nebo je pelo himno lepote poslavljajočemu se soncu 2. glasbeno se izražati z glasom: peti ob spremljavi klavirja; učiti se peti / peti po notah, star. iz not; not ne pozna, zato poje le po posluhu; peti nizko, visoko z nizkim, visokim glasom / peti alt, bas, sopran / ekspr. navadno poje junaške vloge besedila za te vloge / arijo iz opere poje znana solistka; vse pesmi bo zapel otroški zbor // ukvarjati se, navadno poklicno, s petjem: poje pri zboru, kot solist; peti v operi; nehala je peti / pog. več let je pela na koru bila je cerkvena pevka 3. ekspr. izražati misli v vezani besedi: veliko je pel o bratstvu, ljubezni, soncu / ta pesnik poje zelo žalostno vsebina njegovih pesmi je žalostna // star. pesniti: pel jim je v domačem jeziku / pel je nesmrtne pesmi / na tvojo lepoto zdaj pojem 4. ekspr. govoriti, pripovedovati: ti kar komu drugemu poj o tem, meni ni treba; nikar mi več ne poj; lepo poješ, vendar te ne bom poslušal; vedno poje eno in isto 5. oglašati se z določenimi, za posamezno vrsto (ptic, žuželk) značilnimi glasovi: v grmovju pojejo ptiči; slavček je pel vso noč; vsak večer posluša, kako pojejo črički, murni 6. ekspr. dajati, oddajati enakomerno ponavljajoče se zvoke: jeklo je pod udarci čudno pelo; strune, žice so pele / zvonovi so peli čez hribe in doline / motor je enakomerno pel brnel // z oslabljenim pomenom izraža delovanje, dejanje sploh: poletje je in grablje pojejo; pile in žage pojejo ves dan / pisalni stroji so peli; telefon je pel vse dopoldne zvonil / puške in topovi so neutrudno peli ● ekspr. cepec v njegovih rokah ni več pel kakor nekdaj nič več ni mogel tako mlatiti, delati; nič več ni bil tako močen; ekspr. duša mu poje od sreče, veselja zelo je srečen, vesel; ekspr. v teh vaseh zelo pojejo izgovarjajo besede, stavke tako, da je melodija izrazita; ekspr. kadar je nagajal, je pela leskovka, šiba je bil tepen z leskovo palico, šibo; je bil tepen sploh; ekspr. o tem poje neka stara pesem to je vsebina pesmi; ekspr. pri nas je v glavnem pela polenta smo jedli v glavnem polento; ekspr. v gozdu je pela sekira v gozdu so sekali; pog. radio mu poje od jutra do večera ga posluša; ekspr. kar naprej mu pojejo hvalo, slavo zelo ga hvalijo, slavijo; šalj. žena mu spet poje levite ga ošteva; pog. ob letu bo pel novo mašo bo postal duhovnik; ekspr. utegne ti huda, slaba, trda peti lahko boš težko živel; boš v neprijetnem, nevarnem položaju; pog. čez peti z višjim glasom spremljati melodijo; peti naprej pri dvoglasnem ali večglasnem petju peti vodilno melodijo ◊ lov. divji petelin poje se oglaša z značilnim glasom v času parjenja; muz. dvoglasno, enoglasno peti pojóč -a -e: njen pojoči glas mu zelo ugaja; pojoči udarci kladiv; pojoča skupina mladih; prisl.: pojoče govoriti; glas se mu je pojoče spreminjal pét -a -o: pesem se je širila v peti obliki; med ljudstvom pete pesmi ♦ rel. peta maša maša, pri kateri se posamezna besedila pojejo ♪
  17.      pêti  -a -o štev. (é) ki v zapovrstju ustreza številu pet: petek je peti dan v tednu; peti [5.] maj; hodi v peti razred; sedeti v peti vrsti; cesar Karel V. / pripelje se z vlakom ob peti (uri) 5h; 17h ∙ peta kolona pred drugo svetovno vojno Nemci in pristaši nacizma, ki v nenemški državi podtalno delujejo za nacistične interese; ekspr. biti (za) peto kolo nepotreben, odveč; sam.: star. že v peto ga iščem petič; star. vseeno mi je, kaj mislijo o meni ljudje, ki mi niso ne v peto ne v šesto ki so mi popolnoma tuji, s katerimi nimam nobene zveze ♪
  18.      petít  -a m (ȋ) tisk. tiskarska črka, po velikosti med kolonelom in borgisom: staviti v petitu / ležeči, navadni petit ♪
  19.      pêtka  -e ž (é) manjšalnica od peta: drobna otroška petka / ekspr. čevlji z visokimi tankimi petkami ♪
  20.      pétléten  -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) 1. star pet let: petletna deklica 2. ki traja pet let: za kongrese so bili določeni petletni presledki / petletni visokošolski študij // ki je za dobo petih let: skleniti petletno delovno pogodbo / petletni plan ♪
  21.      petnájststo  in pétnajststo štev. neskl. (á; ẹ̑) navadno v letnicah izraža število ali številko tisoč petsto [1.500]: Dalmatinova Biblija je izšla leta petnajststo štiriinosemdeset ♪
  22.      píčica  -e ž (í) ekspr. manjšalnica od pika: na papir je napisal veliko pičic; črno blago z drobnimi zelenimi pičicami; visoko v zraku je bila ptica videti kot majhna pičica / pičica na i / niti pičice ti ne povem / vse do pičice je pozabil ♪
  23.      piedestál  -a m (ȃ) knjiž. podstavek: postaviti kip na visok piedestal; marmornati piedestal spomenika; pren. te lastnosti so ga dvignile na piedestal umetnika ♪
  24.      píkast  -a -o prid. (í) ki ima pike: pikasta kokoš; rdeče pikasta bluza / pikasta koža / od črvojedine pikasta omara ◊ bot. pikasti mišjak strupena rastlina z visokim, votlim steblom in belimi cveti v kobulih, Conium maculatum ♪
  25.      píkati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. z zasajanjem žela v kožo ali z ugrizom in izpustitvijo strupa povzročati bolečino ali ogrožati zdravje: čebele so divje pikale; te kače pikajo / rdeče mravlje močno pikajo 2. z zasajanjem sesala v kožo povzročati boleč, srbeč občutek: bolhe so ga začele pikati; komarji so na večer pikali; soparno je in obadi pikajo 3. ekspr. zaradi ostrosti povzročati komu pekočo bolečino; bosti: pesek ga je pikal v podplate; štrleča slama pika; trnje ga pika 4. pog. zbadati: pikati z buciko / pikati z besedami // prizadevati, žaliti: žena ga pika, kadar le more; pogosto se pikata med seboj 5. ekspr. dajati odsekane, visoke glasove: po oknu so pikale kaplje / dež pika ● ekspr. kokoši pikajo zrnje zobljejo; ekspr. sonce močno pika žge; ekspr. iz zemlje že pika žito kali pikajóč -a -e: pikajoče žuželke ♪

   2.026 2.051 2.076 2.101 2.126 2.151 2.176 2.201 2.226 2.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA