Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ISO (147-171) 
- tísočglàv in tísočgláv -áva -o prid. (ȋ-ȁ ȋ-á; ȋ-ȃ) ekspr., navadno v zvezi s čreda, množica zelo številen, velik: tisočglave črede goveda; tisočglava množica ♪
- tísoči -a -e štev. (ȋ) ki v zapovrstju ustreza številu tisoč: praznovali so tisočo obletnico ustanovitve mesta / tisoči del česa tisočina ♪
- tisočíca -e ž (í) mat. vrednost znaka desetiške številke pred stotico: stotice in tisočice ♪
- tísočič prisl. (ȋ) pri ponavljanju ali v zapovrstju na tisočem mestu: tisočič stopiti na stopnico ● ekspr. najmanj tisočič smo že slišali take obljube velikokrat, mnogokrat ♪
- tisočína -e ž (í) del na tisoč enakih delov razdeljene celote: obljubiti tisočino dobička / tisočina grama, metra, sekunde tisočinka ♪
- tisočínka -e ž (ȋ) del na tisoč enakih delov razdeljene merske enote: tisočinka sekunde / od vseh članov je to ena tisočinka tisočina ♪
- tísočkrat prisl. (ȋ) izraža tisoč ponovitev: tisočkrat tisoč je milijon / meter je tisočkrat daljši kot milimeter // ekspr. velikokrat, mnogokrat: ne ubogajo, tudi če jim tisočkrat povem / to misel si je ponavljala tisoč in tisočkrat / tisočkrat več / kot izraz hvaležnosti tisočkrat hvala, da si storil to namesto mene ♪
- tísočkraten tudi tísočkráten -tna -o prid. (ȋ; ȋ-ā) tisočkrat tolikšen: opazovati bakterije pri tisočkratni povečavi / ekspr. iz tega klasja bo obrodilo tisočkratno življenje večkratno, mnogokratno ♪
- tísočléten -tna -o prid. (ȋ-ẹ̑) 1. star tisoč let: tisočletno mesto / tisočletna kultura 2. ki traja tisoč let: tisočleten razvoj / tisočletna zgodovina naroda ♪
- tisočléten -tna -o prid. (ẹ̑) ekspr. dolgoleten, dolg: ljudstvo se je otreslo tisočletne podrejenosti; tisočletna prizadevanja človeškega duha ♪
- tisočlétje -a s (ẹ̑) doba, ki traja tisoč let: vstopiti v novo tisočletje; pred dvema tisočletjema / ekspr. tisočletja stare kulture ♪
- tísočlétnica -e ž (ȋ-ẹ̑) tisoča obletnica: tisočletnica smrti slovanskega apostola Metoda ♪
- tísočmétrski -a -o prid. (ȋ-ẹ̄) ki meri tisoč metrov: tisočmetrska tekmovalna steza / soteska med dvema tisočmetrskima gorama ♪
- tísočnóg -a -o prid. (ȋ-ọ̑ ȋ-ọ̄) knjiž. ki ima tisoč nog: tisočnoga pošast ♪
- tísočobrázen -zna -o prid. (ȋ-ā) knjiž. mnogovrsten, raznovrsten: sodobna tisočobrazna civilizacija ♪
- tísočók -a -o prid. (ȋ-ọ̑ ȋ-ọ̄) knjiž. ki ima tisoč oči: tisočoka glava / tisočoka zvezdnata noč ♪
- tísov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tiso: tisov les; tisove iglice / tisove žive meje ♪
- tisovína tudi tísovina -e ž (í; ȋ) tisov les: intarzija iz tisovine ♪
- trísôben -bna -o prid. (ȋ-ō) v zvezi trisobno stanovanje stanovanje, ki ima tri sobe: preseliti se v trisobno stanovanje ♪
- trítisočák -a m (ȋ-á) žarg. tri tisoč metrov visoka gora: povzpeti se na tritisočak ♪
- únisóno prisl. (ȗ-ọ̑) muz. enoglasno: igrati, peti unisono; pren., knjiž. te trditve unisono ponavlja ves zahodni tisk únisóno -a m enoglasna igra ali petje, združeno iz dveh ali več glasov: menjajoči se, učinkoviti unisoni ♪
- vèčtisočglàv in vèčtisočgláv -áva -o prid. (ȅ-ȁ ȅ-á; ȅ-ȃ) ekspr. ki sestoji iz več tisoč glav: večtisočglava čreda ovc; večtisočglava množica ♪
- vèčtisočléten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki traja več tisoč let: večtisočleten razvoj ♪
- visočánstvo -a s (ȃ) s svojilnim zaimkom, v nekaterih deželah naslov za člane vladarske družine: njegovo visočanstvo vas bo takoj sprejelo / kot nagovor vaše kraljevo visočanstvo ♪
- visočína -e ž (í) knjiž. višina: mlaj je presegal visočino stolpa / orel je z visočine planil na zajca / stal je na visočini in se razgledoval na vrhu, vzpetini ∙ knjiž. niso mogli doumeti njegove moralne visočine visokosti, vzvišenosti ♪
22 47 72 97 122 147 172 197 222 247 
