Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ISO (1.372-1.396)
- majestétičen -čna -o prid. (ẹ́) knjiž. veličasten, mogočen: bil je majestetičen; majestetična dama / okrog njega je bil majestetičen mir ♦ lingv. majestetična množina prva oseba množine namesto prve osebe ednine v slavnostnih izjavah vladarjev in visokih dostojanstvenikov majestétično prisl.: majestetično hoditi, stati ♪
- májhnost -i ž (ȃ) 1. lastnost, značilnost majhnega: ob otrokovi majhnosti je še bolj vidna očetova velikost; majhnost pisave / številčna majhnost naroda, skupine / ekspr. pokazati človeka v vsej njegovi majhnosti in veličini; duhovna majhnost 2. knjiž. kar je malo pomembno, nepomembno: njen osebni svet je sestavljen iz tisočerih majhnosti ♪
- majúskula -e ž (ȗ) 1. zgod. pisava, pri kateri so vse črke enako visoke: rokopis, pisan v majuskuli 2. knjiž. vélika črka: okrašene majuskule ♪
- mákromolékula -e ž (ȃ-ẹ̑) kem. molekula, katere masa je večja kot deset tisoč: snov iz makromolekul ♪
- maksimálen -lna -o prid. (ȃ) največji, najvišji, ki je še dovoljen, dopusten ali mogoč, ant. minimalen: maksimalen in minimalen program društva; doseči maksimalne rezultate; maksimalna doza zdravila; maksimalna hitrost vozila; maksimalna obremenitev mostu // ekspr. zelo velik, visok: premagovati maksimalne napore ◊ avt. maksimalna moč dinama moč, ki jo dinamo lahko trajno oddaja, ne da bi se segrel nad dopustno temperaturo; meteor. maksimalni termometer termometer, ki kaže maksimalno temperaturo, doseženo v določenem času maksimálno prisl.: maksimalno izkoristiti stroj ♪
- máli -a -o prid. (ȃ; sam. iz prislova ā) 1. določna oblika od majhen: a) mali in veliki kazalec; razložiti male krožnike; odsekati si mali prst; zvoniti z malim zvonom; male in velike črke; otroci jedo pri mali mizi, odrasli pa pri veliki; velika in mala začetnica; mala žlička; v svojem malem stanovanju; mala vrata b) pog.: mali golaž; malo pivo c) spori v malih kolektivih; mali narodi č) topovi z malimi dometi d) poznal je njegove male in velike sposobnosti; te male spremembe nas ne bodo rešile e) z malimi otroki se je rajši igrala kot z velikimi; kaj dela tvoj mali sin f) mala kmetija, trgovina; male tovarne se združujejo z velikimi / mali kmet; mala buržoazija drobna buržoazija / mali uradniki / mala kmečka, zemljiška posest drobna posest g) male in velike napake h) naveličal sem se tega malega, skromnega življenja / Mala Azija; Mala vas; kot pristavek k imenu Pipin Mali
2. v zvezi mala potreba izločanje seča: mala in velika potreba / opraviti, opravljati malo potrebo; iti na malo potrebo ● nar. mali božič praznik (svetih) treh kraljev; mali bratranec sin očetovega ali materinega bratranca ali sestrične; publ. mali človek človek brez važnejšega družbenega položaja in brez velikega premoženja; publ. mali ekran televizija; mali golf golf na manjšem igrišču s poenostavljeno tehniko igranja; mali hlapec hlapec, ki opravlja lažja, preprostejša dela; (mali) oglas krajša objava, obvestilo v časopisu v zvezi s trgovskimi posli, službo, osebnimi zadevami; (mali) oglasi rubrika v časopisu s takimi obvestili; ekspr. imeti kaj v malem prstu dobro znati, poznati kaj; star. mali srpan julij; mali stric očetov ali materin bratranec; star. mali traven april; mali voz ozvezdje v obliki voza, katerega najsvetlejša zvezda je Severnica; publ. mala Evropa devet evropskih držav, ki so povezane v Evropsko gospodarsko
skupnost; nar. mala južina popoldanska malica; nar. mala maša mali šmaren; mala matura nekdaj zaključni izpit po nižji srednji šoli; mala plošča gramofonska plošča s premerom 17 cm; mala šola organizirana nekajmesečna predšolska vzgoja; ekspr. biti v malih nebesih zelo srečen; živi ko mali bog zelo dobro, v izobilju ◊ anat. mali možgani del možganov za ravnotežje; mali krvni obtok del krvnega obtoka, pri katerem teče kri skozi pljuča; mala krivina vbočeni del želodca, ki je obrnjen na desno in navzgor; astr. mali planet asteroid; Mali medved ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejša zvezda je Severnica; bot. mali zimzelen; mala kopriva; mala štorovka; etn. mali kruhek pecivo iz ržene moke in medu, oblikovano navadno v izrezljanih lesenih modelih; fiz. mala kalorija enota za merjenje toplote, tisočina kalorije; gled. mali oder gledališče, ki uprizarja krajša, modernistična, eksperimentalna
gledališka dela; lov. mali lov lov na manjšo ali zaradi načina lova manj pomembno divjad; mala divjad manjša in zaradi načina lova manj pomembna divjad; muz. mali f četrti ton v mali oktavi; rel. mali greh kršitev božje postave v majhni stvari ali v veliki stvari, pa ne z jasnim spoznanjem in popolnim privoljenjem; mali šmaren praznik Marijinega rojstva 8. septembra; soc. mali kmet kmet, ki ima navadno do 5 ha zemlje; mali lastnik drobni lastnik; šah. mala rokada rokada na kraljevo stran; šport. mali nogomet nogomet, pri katerem igra samo sedem igralcev na sorazmerno manjšem igrišču; vet. male živali domače živali razen goveda, konja; zgod. mala antanta zveza med Čehoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo po prvi svetovni vojni; zool. mali skovik; mala rovka máli -a -o sam.: pog. ta mali je še v plenicah mali; evfem. ta mali moški spolni ud; mali, pridi sem; evfem. ta mala žensko spolovilo; janez, pisano z malo; malo in veliko se
je zbiralo; vzeli so mu še tisto malo, kar je imel; že od malega je tak od otroških let; redko z malega je tako navajen od malega, od otroških let; nar. s to stvarjo smo na malem malo je je še ostalo, skoraj smo jo porabili; ekspr. malo po malem je začelo deževati pomalem; v malem je počenjal to, kar so delali drugi v velikem; z malim je zadovoljen; popil je nekaj malega; ekspr. zna do malega vse vse; skoraj vse; ekspr. zima je bila do malega brez snega skoraj; pog. vredno je po ta malem tisoč dinarjev najmanj tisoč dinarjev; Slovenija je Evropa v malem; preg. iz malega raste veliko; preg. kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni; prim. majhen, mala, mali m, malo, manj ♪
- maliciózen -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. hudoben, škodoželjen: pripisovati nasprotniku maliciozne lastnosti / poročila so lažna in maliciozna maliciózno prisl.: maliciozno se smehljati ♪
- malikováti -újem nedov. (á ȗ) 1. za pripadnike enoboštva, zlasti kristjane častiti malike: ta ljudstva še malikujejo 2. ekspr. zelo občudovati in želeti posnemati: svojega voditelja malikujejo // imeti za najvišji vzor, ideal: malikovati moč; malikuje preteklost in njene predstavnike / včasih niso tako malikovali črne kave malikován -a -o: malikovano bitje ♪
- management -a [ménedžment] m (ẹ̑) v kapitalistični ekonomiki vodenje podjetja: visoko razvit management // vodilni uslužbenci: vrhovni management ♪
- mànj prisl. (ȁ) 1. izraža manjšo stopnjo, ant. bolj: manj domač, razvit, zelen; glava je manj poškodovana kot roka / nav. ekspr.: dobro bi bilo, če bi bil malo manj zgovoren; čedalje, vse manj ostaja doma / govori manj razločno; ekspr. zdaj pa pride druga, manj vesela stran zadeve / bil je bolj znanstvenik, manj pedagog / ozirajo se predvsem na skupne, manj na osebne potrebe 2. izraža manjšo količino ali mero, ant. več a) s samostalnikom: ima manj denarja; delati z manj napora / napak bo vsako leto manj / do ceste je manj kot uro hoda b) z glagolom: malo prodaja, še manj kupuje; manj sem ji dal, kakor je pričakovala 3. ekspr., v zvezi z ne, nič izraža enakost: drugi dokazi niso nič manj tehtni; na dom misli - ne manj kakor včasih 4. izraža sorazmernost dejanja v nadrednem in odvisnem stavku: kolikor manj boš mislil na to, toliko bolj boš miren;
čim več vzameš ti, toliko manj ostane drugim; manj kot jih je, bolj so enotni 5. mat. izraža odštevanje: deset manj šest je štiri [10 — 6 = 4] / pog. za uro dobiš trideset din manj davek zmanjšano za toliko, kolikor znaša davek; ekspr. ima jih dve manj kot osemdeset oseminsedemdeset let ● žarg., šah. s kmetom manj ima malo upanja na uspeh ker ima enega kmeta manj kot nasprotnik; ekspr. ponudi manj kot mogoče kolikor se da malo; ekspr. prosila ga je malo manj kot na kolenih zelo; ekspr. tehta nič manj kakor sto kil natanko; ekspr. dal mi ni nič, še manj kot nič prav nič; tudi mirujoče mišice so bolj ali manj napete kolikor toliko, nekoliko; ekspr. telo se manj in manj upira bolezni čedalje manj, zmeraj manj; dva meseca je, kar se je vrnil, nekaj več, nekaj manj približno; ekspr. imam samo še hleb kruha, nič več in nič manj natanko toliko; v teh govoricah je več ali manj resnice kolikor toliko, nekaj; neskl. pril.: žarg., šol. dobil je
manj štiri oceno, ki je bližje prav dobremu kot dobremu; prim. čimmanj, malo, najmanj ♪
- mánjši -a -e prid. (ȃ) 1. primernik od majhen: postajati manjši; to je naša najmanjša soba; moj kovček je manjši kot tvoj / ta kraj je bil pred petdesetimi leti precej manjši / izbrati manjše zlo; izdatki so manjši kot dohodki 2. ki glede na kako svojo lastnost, značilnost dosega stopnjo precej nad spodnjo mejo: manjše države; manjša morska riba / nastala je manjša škoda / usode manjših narodov / nekaj manjših popravkov; napraviti manjši poizkus; vnel se je manjši prepir / ima še manjše otroke / na tej cesti je nekaj manjših klancev ● ekspr. stroj je razdrl do najmanjših delcev popolnoma, čisto; ekspr., z nikalnico niti najmanjšega dvoma ni, da je tako prav gotovo, res je tako; pog. narediti kaj po liniji najmanjšega odpora tako, da se porabi čim manjši trud ali vzbuja čim manjši odpor pri drugih; ekspr. svet je vedno manjši z novimi prevoznimi, obveščevalnimi sredstvi se svet lažje,
hitreje spoznava; ekspr. najmanjša sled ni smela ostati za njim nobena; bil je za glavo manjši od brata za višino glave manj visok ◊ mat. najmanjši skupni mnogokratnik najmanjše število, deljivo z vsemi danimi števili; rel. manjši bratje frančiškani; sam.: prireditev za naše najmanjše; prim. majhen ♪
- manuál -a m (ȃ) 1. muz. ročna klaviatura pri orglah: orgle s tremi manuali 2. knjiž., redko priročnik, beležnica: vpisovati v manual ♪
- mápa -e ž (ȃ) 1. platnice, navadno v obliki upognjenega kartona, za shranjevanje nepovezanih listov, spisov, načrtov: odpreti, zapreti mapo; vzeti načrt iz mape; dati, vložiti spis v mapo / delovna mapa / mapa risb 2. jur., v zvezi zemljiškoknjižna mapa katastrski načrt kot del zemljiške knjige: vrisati spremembo v zemljiškoknjižno mapo / zemljiškoknjižna mapa bo pokazala, kdo ima v sporu prav ◊ adm. personalna mapa v kateri ima vsak zaposleni v delovni organizaciji vse dokumente o svojem delovnem razmerju; geod. katastrska mapa načrt zemljišč na določenem območju z mejami, znaki za kulture in številkami parcel; katastrski načrt ♪
- már -a m (ȃ) 1. v povedno-prislovni rabi izraža skrb, ukvarjanje s čim: pohajkuje, otroci pa ji niso mar; služba mu je malo mar; star.: našim prednikom pomorstvo ni bilo na mar; naše ponudbe ni jemal v mar; okrožnice nima nihče za mar; nižje pog., ekspr. kmetija mu je figo mar // ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku izraža popolno nezanimanje, neprizadetost: mar mi je, naj reče, kar hoče; ni mu mar, kaj ljudje mislijo ∙ ekspr. da bi koga vprašal za svet, mu še na mar ne pride izraža močno zanikanje 2. zastar. skrbnost, vnema: delo je opravil z njemu lastnim marom ♪
- márati -am nedov. (ȃ) navadno z nikalnico 1. izraža voljo, željo osebka a) z nedoločnikom da sam uresniči dejanje; hoteti: ne bi maral biti gospodar v tej hiši; danes ne mara jesti; nasledniki jih niso marali posnemati / ni maral veliko govoriti o tem / »ali ga hočeš videti?« »Ne, ne maram« b) z odvisnim stavkom da kdo drug uresniči dejanje: ne maram, da odideš tako zgodaj; oče ni maral, da bi šel sin študirat / ni maral, da se veliko govori o tem / ne maram ga v svoji hiši; ni ga marala za sodelavca ni hotela, da bi bil njen sodelavec // elipt., s prislovnim določilom kraja izraža voljo, željo osebka, da uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo: nikoli ni maral (iti) k njej; ne mara na delo; danes ne mara v šolo 2. nav. ekspr., z nedoločnikom izraža, da dejanje kljub zaželenosti (razmeroma dolgo časa) ne nastopi: otrok se ne mara in ne mara prebuditi /
mokra drva ne marajo goreti 3. nav. ekspr. biti pripravljen sprejeti, kar je ponudeno: ne maram tvojega plačila / od tebe ne maram sočutja / vse mi je ponujal nazaj, jaz pa nisem maral nič vzeti 4. nav. ekspr. čutiti naklonjenost a) do koga: tega človeka ne maram; Janez in Tone se ne marata / ne maram čemernih ljudi / nikoli ni maral družbe b) do osebe drugega spola: tega fanta ne mara; govorili so, da ga ni nikoli posebno marala / zaman hodi za njo, ne mara ga // imeti naklonjenost, veselje do česa: drugega dela ne mara; ne mara glasbe / ne maram praznega govorjenja / ni maral mesnih, mlečnih jedi ni jih (rad) jedel 5. ekspr., v zvezi z za zanimati se, meniti se: nobeden ni maral za njegove ideje / ne maram za njene lepe besede; ne mara za vreme / ne maraj, še boš imel priložnost 6. ekspr. izraža popolno nezanimanje, neprizadetost: maram te! maram za vse to kot za lanski sneg / maram zate ● star. greh je več ne mara ni več privlačna,
zapeljiva; ni maral kavarn nerad je hodil v kavarne; pog. ne mara otroka noče zanositi, roditi; nar. kaj maraš, ker imaš vsega zadosti blagor ti; ekspr. (nič) ne maraj, vsak začetek je težek izraža tolažbo, spodbudo márati se star. 1. s smiselnim osebkom v dajalniku izraža pripravljenost koga za kako dejanje; dati se: ni se jim maralo delati 2. v medmetni rabi, v zvezi s kaj izraža nezanimanje, neprizadetost: kaj se mara, bom pa lenaril; kaj se mara, ko nikoli ne pogrešata družbe / mara se nam krompirja maráje star.: hodil je iz kraja v kraj, ne maraje za prepovedi ♪
- máriborski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Maribor: mariborske visoke šole; industrija mariborskega področja / mariborski slalom na Pohorju ♪
- markácija -e ž (á) barvno znamenje za označevanje poti do turističnih točk zlasti v hribih in gorah ali na vrhove: iskati markacijo; obnoviti obledele markacije; markacije je pokril sneg / planinske markacije // znamenje za označevanje poti, smeri sploh: zatakniti v sneg markacije; označiti tekmovalno progo z markacijami / smučarska markacija drog za označevanje smučarske proge; zimska markacija tri do pet metrov visok drog s smerno puščico ♪
- masívnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost masivnega: masivnost zidu; napraviti vtis masivnosti / ekspr. s svojo masivnostjo je komaj prisopihal v peto nadstropje ♪
- matemátika -e ž (á) 1. veda o lastnostih količin in prostorov: razvoj matematike; inštitut za matematiko / naslednjo uro bo matematika; profesor matematike; ocena iz matematike / žarg., šol. nova matematika ob spremembi poučevanja tega predmeta v osnovni šoli leta 1971 matematika, obravnavana s stališča teorije množic 2. ekspr., s prilastkom kar pokaže ekonomičnost, smiselnost česa: volilna, zavarovalna, življenjska matematika ● ekspr. to je višja matematika izraža, da je kaj težko razložiti, razumeti ◊ mat. elementarna ali nižja matematika osnovni pojmi računstva in geometrije; gospodarska matematika ki proučuje gospodarske pojave; teoretična matematika ki raziskuje abstraktne matematične zakonitosti; višja matematika ki se obravnava na visokih šolah ♪
- matórost -i ž (ọ̄) zastar. starost, priletnost: visoka matorost; sključen od matorosti / potem je prišla starost in matorost izčrpanost, oslabelost ♪
- mázati mážem nedov., mázala in mazála (á ȃ) 1. nanašati tanko plast mastne ali tekoče snovi: mazati čevlje, jermene; kose kruha mazati z marmelado, maslom; mazati se po hrbtu; mazati se s kremo za sončenje / mazati smuči // ekspr. barvati, pleskati: belo steno je rdeče mazal / slabš. mazati platno slikati 2. pog., ekspr. ličiti: mazati obrvi; ona se preveč maže; mazati si oči 3. dajati mazivo med drsne ploskve ležajev ali vodil: mazati ležaje / mazati kolo, stroj; puško je dobro mazal 4. pog. podkupovati: mazati koga z darili, denarjem; njihov šef se da mazati 5. delati kaj umazano: ne maži zvezkov; s čevlji mi mažeš hlače; pri delu se mu ni treba mazati; ne maži si obleke / ekspr. turisti mažejo stene s svojimi čačkami; slabš. mazati papir pisateljevati, pisati // ekspr. jemati komu ugled, sramotiti: prati svoje in mazati tuje ime; da bi sebe opral, nas maže 6.
ekspr. tepsti, pretepati: mazati koga z leskovo palico; mazati ga po goli koži 7. žarg., igr. pri igri s soigralci prilagati tem karte visokih vrednosti za boljši uspeh skupne igre: mazal mu je, če je le imel priložnost 8. pog., ekspr. reševati koga iz neprijetnega, zapletenega položaja: mazal ga je ven, kolikor je mogel; mazati se iz zadrege s praznimi izgovori ● slabš. težko ga gledam, ko tako maže počasi dela; ekspr. s tem si ne bom mazal rok ne bom storil tega nečastnega, negativnega dejanja; ekspr. ne maže si rok z delom noče ročno delati; noče delati sploh; pog., ekspr. jaz jo pa počasi mažem po poti grem, hodim; žarg., šport. njihova reprezentanca nas povsod maže premaguje; ekspr. mazati komu oči prikazovati komu kaj drugače, kot je v resnici; ekspr. mazati si prste s tinto hoditi v šolo; ukvarjati se s pisateljevanjem; delati v pisarni; slabš. mazati številke na tablo pisati; pog., šalj. človek ne more
samo delati, treba je tudi mazati piti, jesti; če ne mažeš, ne teče ◊ gastr. nanašati na testo, meso tanko plast redkega živila; nanašati nadev na razvaljano testo za potico ali na biskvit za torto, rolado mázan -a -o: ležaji so dobro mazani ♪
- mecenátstvo -a s (ȃ) knjiž., redko mecenstvo: Zoisovo mecenatstvo ♪
- mecénstvo -a s (ẹ̑) dejavnost mecenov: del premoženja uporabiti za mecenstvo; Zoisovo mecenstvo / publ. podjetje je prevzelo mecenstvo nad kulturnimi prireditvami v kraju pokroviteljstvo ♪
- mèč mêča m (ȅ é) 1. orožje z držajem in dolgim ravnim rezilom za sekanje in vbadanje: meč se sveti; izdreti, izvleči meč; nositi meč; vitez si je opasal meč; potegniti meč iz nožnice; prijeti za meč; zamahniti z golim mečem; krvav meč; oster meč; ročaj meča; slišalo se je žvenketanje mečev; boj, udarec z mečem; star. vihteti bridke meče ostre; svetli meč; zvezda repatica je bila kakor ognjen meč / dvorezen meč ki ima rezilo na obeh straneh; pren., ekspr. ostri meč mitraljezov je sekal skozi noč // šport. sablja z rokobranom, topim rezilom in zaščitno kroglico na koncu za športno sabljanje: učiti se držati meč; tekmovalec z mečem 2. knjiž., z oslabljenim pomenom, z rodilnikom kar se pojavlja z veliko močjo, silo: verjeti v meč pravice; žareči meči usode / pretresel nas je meč tujega gorja 3. nar. zahodno gladiola: na vrtu so visoko pognali meči ● star. meči
se bliskajo boj je; star. potegniti, prijeti, zgrabiti za meč začeti se bojevati, pripraviti se na boj; star. končati pod mečem biti obglavljen; ekspr. zatreti kaj z ognjem in mečem s silo, nasilno, z orožjem; nad glavo mu visi Damoklejev meč je v nenehno preteči nevarnosti; ekspr. kdo bi si mislil, da je ta človek tak dvorezen meč človek, ki se kaže drugačnega, kot je; ekspr. križanje mečev boj, navadno z meči; nasprotovanje mnenj, nazorov; požiralec mečev artist, ki si med nastopom navidezno potiska v grlo rezilo meča; star. uma svetli meč razum, pamet ◊ etn. ples z meči pri nekaterih ljudstvih moški ples, pri katerem plesalci delajo figure z meči; igr. meč pri briškoli igralna karta s podobo meča; zgod. dva meča v fevdalizmu državna in cerkvena oblast ♪
- mečkáti -ám [mǝč tudi meč] nedov. (á ȃ) 1. s stiskanjem povzročati, da postane kaj zgubano, stisnjeno: otrok mečka časopis; mečkati blago, papir; nervozno je mečkala robec / bolnik je z vročimi prsti mečkal odejo / ekspr. še vedno je mečkal v roki njeno pismo držal, imel 2. povzročati, da se kaj mehkega pod pritiskom stisne, razleze: otrok mečka borovnice; s prsti je mečkal jagode in jih jedel / mečkati prašičjo hrano, krompir / pred stiskanjem so grozdje mečkali 3. slabš. počasi delati: tesarji so sprva mečkali, nato pa jim je šlo delo hitro od rok / vsi so že naredili, ti pa še mečkaš // nestrokovno delati: zidar nekaj mečka, pa vse skupaj ni nič; trto bom obrezal sam, ne dovolim, da bi kdo drug to mečkal // obotavljati se, omahovati: ne mečkaj, odloči se že; kaj čakaš in mečkaš / vsi so že odšli, ti pa še mečkaš 4. ekspr. težko razumljivo ali nerazumljivo govoriti,
pripovedovati: v zadregi je mečkal, če mu posodim tri tisoč; tako mečka, da človek komaj razume, kaj hoče 5. nav. slabš. ljubkovalno prijemati, tipati koga, navadno žensko: začel jo je mečkati; nekaj parčkov se je mečkalo v parku / otroci so psička mečkali in ga podajali iz rok v roke ● ekspr. sklenil je, da ne bo nič izdal, če ga bodo še tako mečkali mučili, trpinčili mečkáti se 1. postajati zguban, stisnjen: krilo se mečka, če sedeš nanj; če plašča ne obesiš, se mečka 2. biti tak, da se (rad) zguba, stisne: to blago se ne mečka mečkáje: mečkaje odide, potem se pa še enkrat ustavi sredi ceste; gledala je v tla, mečkaje rob predpasnika ♪
1.247 1.272 1.297 1.322 1.347 1.372 1.397 1.422 1.447 1.472