Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ISO (126-150)
- stótísoči -a -e štev. (ọ̑-ȋ) ki v zapovrstju ustreza številu sto tisoč: stotisoči obiskovalec razstave ♪
- stótisočína -e ž (ọ̑-í) del na sto tisoč enakih delov razdeljene merske enote: stotisočina sekunde ♦ fiz. stotisočina newtona ♪
- stótisočínka -e ž (ọ̑-ȋ) del na sto tisoč enakih delov razdeljene merske enote: stotisočinka sekunde ♪
- stótísočkrat prisl. (ọ̑-ȋ) ekspr. velikokrat, mnogokrat: stotisočkrat ponovljeni gib / stotisočkrat večja razdalja veliko ♪
- stótisočlétje -a s (ọ̑-ẹ̑) doba, ki traja sto tisoč let: stotisočletje v zemeljski zgodovini / ekspr. ledena doba je za stotisočletja pokopala gore v led za zelo dolgo ♪
- šésttisočák -a m (ẹ̑-á) žarg. šest tisoč metrov visoka gora: povzpel se je že na tri šesttisočake ♪
- štírisôben -bna -o prid. (ȋ-ō) v zvezi štirisobno stanovanje stanovanje, ki ima štiri sobe: najel je štirisobno stanovanje ♪
- štíritisočák -a m (ȋ-á) žarg. štiri tisoč metrov visoka gora: povzpeti se na štiritisočak ♪
- tapisóm -a m (ọ̑) obloga iz plasti sintetičnih vlaken, ki so z iglanjem pritrjene na podlago, iglana talna obloga: polagati tapisom; pokriti tla s tapisomom; svetel tapisom; tapete in tapisom ♪
- tapisón -a m (ọ̑) pog. tapisom: polagati tapison ♪
- tísoč -a m (ȋ) nav. mn. 1. izraža tisoč enot: milijon je tisoč tisočev; od petih tisočev se jih je rešilo petsto / star. šteti do tisoča do tisoč; redko plačati s tisočem s tisočakom / redko, v prilastkovi rabi nesreča se je zgodila v višini treh tisočev metrov tri tisoč metrov 2. ekspr., z rodilnikom nedoločena večja količina: to je delo tisočev ljudi; vesoljska ladja je sestavljena iz tisočev in tisočev delov / pri nas letuje na tisoče turistov / elipt. tisoči umirajo od lakote tisoči ljudi ♪
- tísoč -i ž (ȋ) star. tisočm: imel je dve tisoči goldinarjev / premikali so se počasi, tisoč za tisočjo ♪
- tísoč štev. neskl. (ȋ) 1. izraža število ali številko tisoč [1.000] a) v samostalniški rabi: desetkrat sto je tisoč; šteti do tisoč; od tisoč jih je prišlo do cilja samo tristo; rodil se je 1. marca tisoč devetsto osemdeset 1980 / bankovci po tisoč b) v prilastkovi rabi: tisoč dinarjev; prišlo je okrog tisoč ljudi; tekmovati v teku na tisoč metrov; tisoč ton / tudi sklonljivo knjiga je izšla v pet tisoč(ih) izvodih / zgodbe iz Tisoč in ene noči 2. ekspr. izraža nedoločeno večjo količino: imeti tisoč izgovorov, vprašanj; šipa se je razletela na tisoč
koscev / tisoč in tisoč jih je bilo ● ekspr. njihove možnosti so bile tisoč proti ena zelo majhne; ekspr. gornjih deset tisoč najbogatejši in najvplivnejši družbeni sloj ♪
- tisoč... ali tísoč... in tisoč... prvi del zloženk (ȋ) nanašajoč se na število tisoč: tisočdinarski, tisočglav, tisočkraten, tisočletje, tisočmetrski ♪
- tisočák -a m (á) 1. vrednost tisoč denarnih enot: porabili so pet tisočakov // bankovec v tej vrednosti: zmenjati tisočak 2. žarg. tisoč metrov visoka gora: izlet na najbližji tisočak ♪
- tísočbárven -vna -o prid. (ȋ-ȃ) ekspr. mnogobarven: tisočbarvne rože ♪
- tísočdínarski -a -o prid. (ȋ-ȋ) ki ima vrednost tisoč dinarjev: tisočdinarski bankovec ♪
- tisočér -a -o štev. (ẹ̑) 1. ki je tisoč vrst: seznam tisočerih rastlin 2. ekspr. številen, mnog: sonce je odsevalo v tisočerih rosnih kapljah; iz tisočerih ust je slišala odobravanje / dežela tisočerih jezer Finska tisočéro prisl.: streli in kriki so tisočero odmevali od zidov; sam.: pretresla nas je smrt tisočerih ♪
- tisočéren -rna -o prid. (ẹ̑) tisočkraten: naš trud bo prinesel tisočeren sad // ki je iz tisoč delov, enot: odgovoril ji je tisočeren odmev tisočérno prisl.: tisočerno poplačati ♪
- tisočéro štev. neskl. (ẹ̑) 1. skupina tisoč enot: zbralo se je tisočero udeležencev 2. ekspr. veliko, mnogo: ta prepad je pogoltnil tisočero življenj / tod je hodilo tisočero in tisočero nog ♪
- tísočglásen -sna -o prid. (ȋ-ā) ekspr. mnogoglasen: tisočglasno petje škržatov; zaslišalo se je tisočglasno vpitje napadalcev ♪
- tísočglàv in tísočgláv -áva -o prid. (ȋ-ȁ ȋ-á; ȋ-ȃ) ekspr., navadno v zvezi s čreda, množica zelo številen, velik: tisočglave črede goveda; tisočglava množica ♪
- tísoči -a -e štev. (ȋ) ki v zapovrstju ustreza številu tisoč: praznovali so tisočo obletnico ustanovitve mesta / tisoči del česa tisočina ♪
- tisočíca -e ž (í) mat. vrednost znaka desetiške številke pred stotico: stotice in tisočice ♪
- tísočič prisl. (ȋ) pri ponavljanju ali v zapovrstju na tisočem mestu: tisočič stopiti na stopnico ● ekspr. najmanj tisočič smo že slišali take obljube velikokrat, mnogokrat ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226