Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ISO (126-150)



  1.      stótísoči  -a -e štev. (ọ̑-) ki v zapovrstju ustreza številu sto tisoč: stotisoči obiskovalec razstave
  2.      stótisočína  -e ž (ọ̑-í) del na sto tisoč enakih delov razdeljene merske enote: stotisočina sekunde ♦ fiz. stotisočina newtona
  3.      stótisočínka  -e ž (ọ̑-) del na sto tisoč enakih delov razdeljene merske enote: stotisočinka sekunde
  4.      stótísočkrat  prisl. (ọ̑-) ekspr. velikokrat, mnogokrat: stotisočkrat ponovljeni gib / stotisočkrat večja razdalja veliko
  5.      stótisočlétje  -a s (ọ̑-ẹ̑) doba, ki traja sto tisoč let: stotisočletje v zemeljski zgodovini / ekspr. ledena doba je za stotisočletja pokopala gore v led za zelo dolgo
  6.      šésttisočák  -a m (ẹ̑-á) žarg. šest tisoč metrov visoka gora: povzpel se je že na tri šesttisočake
  7.      štírisôben  -bna -o prid. (-ō) v zvezi štirisobno stanovanje stanovanje, ki ima štiri sobe: najel je štirisobno stanovanje
  8.      štíritisočák  -a m (-á) žarg. štiri tisoč metrov visoka gora: povzpeti se na štiritisočak
  9.      tapisóm  -a m (ọ̑) obloga iz plasti sintetičnih vlaken, ki so z iglanjem pritrjene na podlago, iglana talna obloga: polagati tapisom; pokriti tla s tapisomom; svetel tapisom; tapete in tapisom
  10.      tapisón  -a m (ọ̑) pog. tapisom: polagati tapison
  11.      tísoč  -a m () nav. mn. 1. izraža tisoč enot: milijon je tisoč tisočev; od petih tisočev se jih je rešilo petsto / star. šteti do tisoča do tisoč; redko plačati s tisočem s tisočakom / redko, v prilastkovi rabi nesreča se je zgodila v višini treh tisočev metrov tri tisoč metrov 2. ekspr., z rodilnikom nedoločena večja količina: to je delo tisočev ljudi; vesoljska ladja je sestavljena iz tisočev in tisočev delov / pri nas letuje na tisoče turistov / elipt. tisoči umirajo od lakote tisoči ljudi
  12.      tísoč  -i ž () star. tisočm: imel je dve tisoči goldinarjev / premikali so se počasi, tisoč za tisočjo
  13.      tísoč  štev. neskl. () 1. izraža število ali številko tisoč [1.000] a) v samostalniški rabi: desetkrat sto je tisoč; šteti do tisoč; od tisoč jih je prišlo do cilja samo tristo; rodil se je 1. marca tisoč devetsto osemdeset 1980 / bankovci po tisoč b) v prilastkovi rabi: tisoč dinarjev; prišlo je okrog tisoč ljudi; tekmovati v teku na tisoč metrov; tisoč ton / tudi sklonljivo knjiga je izšla v pet tisoč(ih) izvodih / zgodbe iz Tisoč in ene noči 2. ekspr. izraža nedoločeno večjo količino: imeti tisoč izgovorov, vprašanj; šipa se je razletela na tisoč koscev / tisoč in tisoč jih je bilo ● ekspr. njihove možnosti so bile tisoč proti ena zelo majhne; ekspr. gornjih deset tisoč najbogatejši in najvplivnejši družbeni sloj
  14.      tisoč...  ali tísoč... in tisoč... prvi del zloženk () nanašajoč se na število tisoč: tisočdinarski, tisočglav, tisočkraten, tisočletje, tisočmetrski
  15.      tisočák  -a m (á) 1. vrednost tisoč denarnih enot: porabili so pet tisočakov // bankovec v tej vrednosti: zmenjati tisočak 2. žarg. tisoč metrov visoka gora: izlet na najbližji tisočak
  16.      tísočbárven  -vna -o prid. (-) ekspr. mnogobarven: tisočbarvne rože
  17.      tísočdínarski  -a -o prid. (-) ki ima vrednost tisoč dinarjev: tisočdinarski bankovec
  18.      tisočér  -a -o štev. (ẹ̑) 1. ki je tisoč vrst: seznam tisočerih rastlin 2. ekspr. številen, mnog: sonce je odsevalo v tisočerih rosnih kapljah; iz tisočerih ust je slišala odobravanje / dežela tisočerih jezer Finska tisočéro prisl.: streli in kriki so tisočero odmevali od zidov; sam.: pretresla nas je smrt tisočerih
  19.      tisočéren  -rna -o prid. (ẹ̑) tisočkraten: naš trud bo prinesel tisočeren sad // ki je iz tisoč delov, enot: odgovoril ji je tisočeren odmev tisočérno prisl.: tisočerno poplačati
  20.      tisočéro  štev. neskl. (ẹ̑) 1. skupina tisoč enot: zbralo se je tisočero udeležencev 2. ekspr. veliko, mnogo: ta prepad je pogoltnil tisočero življenj / tod je hodilo tisočero in tisočero nog
  21.      tísočglásen  -sna -o prid. (-ā) ekspr. mnogoglasen: tisočglasno petje škržatov; zaslišalo se je tisočglasno vpitje napadalcev
  22.      tísočglàv  in tísočgláv -áva -o prid. (- -á; -) ekspr., navadno v zvezi s čreda, množica zelo številen, velik: tisočglave črede goveda; tisočglava množica
  23.      tísoči  -a -e štev. () ki v zapovrstju ustreza številu tisoč: praznovali so tisočo obletnico ustanovitve mesta / tisoči del česa tisočina
  24.      tisočíca  -e ž (í) mat. vrednost znaka desetiške številke pred stotico: stotice in tisočice
  25.      tísočič  prisl. () pri ponavljanju ali v zapovrstju na tisočem mestu: tisočič stopiti na stopnico ● ekspr. najmanj tisočič smo že slišali take obljube velikokrat, mnogokrat

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA