Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
IRTA (12) 
- flírtanje -a s (ȋ) glagolnik od flirtati: flirtanje na plesu; priložnost za flirtanje ♪
- flírtati -am nedov. (ȋ) imeti površen, neresen ljubezenski odnos, ljubimkati: poleti je flirtala v kopališču z mladim lepotcem / plešejo in flirtajo ♪
- mírta -e ž (ȋ) zimzelen sredozemski grm s suličastimi listi in dišečimi belimi cveti: na otoku raste lovor in mirta; dišeči listi mirte ♪
- drobnolísten -tna -o prid. (ȋ) ki ima drobne, majhne liste: drobnolistna mirta ♪
- ljubezníčanje -a s (ȋ) knjiž., redko ljubimkanje, flirtanje: to je samo ljubezničanje, ne ljubezen ♪
- ljubezníčenje -a s (ȋ) knjiž. ljubimkanje, flirtanje: njeno ljubezničenje je zdaj končano / nagajivo ljubezničenje ♪
- ljubezníčiti -im nedov. (í ȋ) knjiž. ljubimkati, flirtati: fant ljubezniči s sosedovo hčerjo; na plesu je ljubezničil s svojo plesalko ♪
- ljubimkováti -újem nedov. (á ȗ) redko ljubimkati, flirtati: nekaj časa je ljubimkovala s podjetnim fantom iz sosedstva ♪
- ljubkováti -újem nedov. (á ȗ) 1. iz materinske, otroške, erotične ljubezni božati, poljubljati, objemati koga: igrala se je z mlajšo sestrico in jo ljubkovala; otročiček se je rad ljubkoval z mamo; pren., ekspr. ljubkovati s pogledi 2. ekspr. ljubimkati, flirtati: ljubkovala je z mlajšimi fanti ljubkováje: ljubkovaje jo je pritisnil k sebi ljubkujóč -a -e: ljubkujoči gibi ♪
- lovoríka -e ž (í) knjiž. 1. sredozemski grm ali drevo, katerega dišeči usnjati listi se uporabljajo kot začimba; lovor: tam raste mirta in lovorika; gozdič lovorike 2. ekspr. pomemben uspeh, zmaga: to je bila njegova prva lovorika; priboriti si lovoriko; ekipa je prinesla Jugoslaviji največjo šahovsko lovoriko; vojne lovorike ● publ. zbor si je na turneji nabral lepih lovorik je imel velike uspehe; publ. iztrgati komu lovoriko iz rok premagati ga kot prvaka v čem; preprečiti mu že skoraj dobljeno zmago; publ. umetnik žanje lovorike v Ameriki ima uspehe; je slaven; knjiž., ekspr. počivati, spati na lovorikah po uspehu, zmagi popustiti v prizadevanju; publ. tekmovalec je danes segel po najvišji lovoriki je zmagal; publ. največ lovorik so pobrali domači igralci največkrat so zmagali ♪
- šmírati -am nedov. (ȋ) 1. nižje pog. ljubimkati, flirtati: menda je šmirala s sosedom 2. žarg., igr. pri igri s soigralci prilagati tem karte visokih vrednosti za boljši uspeh skupne igre: ker mu je dobro šmiral, sta zmagala ♪
- zagánjati -am nedov. (ȃ) 1. spravljati kaj v delovanje, tek: zaganjati motor / voznik je nekaj minut zaganjal avtobus 2. povzročati, da kaj hitro, sunkovito se premikajoč po vodi, zraku prihaja kam: valovi so zaganjali čoln ob breg; veter jim je zaganjal dež v obraz ∙ redko vojaki so spretno zaganjali sulice metali 3. delati, povzročati, da gre, pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: zaganjati krave na pašo 4. knjiž. poganjati, odganjati: rastlina je že začela zaganjati / mirta zaganja novo popje 5. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža nastopanje dejanja, kot ga določa samostalnik: gledalci so ob njegovih akrobacijah zaganjali krike, smeh; labodi so zaganjali vedno hujši vrišč zagánjati se 1. hitro, sunkovito se gibati: pri hoji se zaganja / mlinski kamni so se zaganjali / burja se zaganja 2. navadno s
prislovnim določilom s silo, sunki se premikati z enega mesta na drugo: zaganjal se je od skale do skale; žival se je zaganjala po strmini navzgor 3. s predlogom hitro, sunkovito se premikati k čemu: ptič se je zaganjal proti oknu, vendar ga ni dosegel // s takim premikom udarjati ob kaj, v kaj: lev se je zaganjal ob mrežo; valovi so se zaganjali v skale; pren., ekspr. veter se jim je zaganjal v obraz 4. s predlogom hitro, sunkovito se premikati h komu z namenom napasti ga: zaganjal se je vanj in ga tepel / bik se je zaganjal v rdečo cunjo; pes se je zaganjal proti tujcu / daj mi to, se je zaganjal vanj zaganjajóč -a -e: zaganjajoč živino na pašo, si je žvižgal; v breg zaganjajoči se valovi ♪