Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IRAN (3.151-3.175)



  1.      sardélen  -lna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sardele: sardelna plavut ♦ gastr. sardelni filet vzdolžna polovica sardele, konzervirana v olju; sardelno maslo namaz iz surovega masla in sardelnih filetov
  2.      sardína  -e ž () sardela, konzervirana v olju: jesti sardine; na izlet so vzeli tudi nekaj škatel sardin; v avtobusu so bili stisnjeni kot sardine / sardine v olju // sardela: loviti sardine
  3.      satinírati  -am nedov. in dov. () papir. dodatno gladiti s stiskanjem med valji: kalandrirati in satinirati satiníran -a -o: močno satiniran papir
  4.      saturírati  -am dov. in nedov. () knjiž. narediti kaj (zelo) polno česa, zasititi: saturirati trgovino s potrebnimi izdelki saturíran -a -o: dobro saturirano tržišče
  5.      scartáti  -ám dov.) pog. s pretiranim negovanjem razvaditi: otroka bodo čisto scartali scartán -a -o: fant je preveč scartan
  6.      scrkljáti  -ám dov.) pog. s pretiranim negovanjem razvaditi: babica jih je preveč scrkljala scrklján -a -o: scrkljan otrok; deklica je zelo scrkljana
  7.      secesíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na secesijo: secesijski stil; secesijsko kiparstvo, slikarstvo / secesijske stavbe s stiliziranimi rastlinskimi ornamenti / kovana vrata z vijugastim secesijskim vzorcem ♦ zgod. secesijska vojna državljanska vojna v Združenih državah Amerike od 1861 do 1865
  8.      secíren  -rna -o prid. () nanašajoč se na seciranje: secirni nož / secirna dvorana; truplo je ležalo na secirni mizi
  9.      secírnica  -e ž () med. prostor za seciranje: klinika je uredila novo secirnico
  10.      séčnik  -a m (ẹ̑) anat. organ za zbiranje seča: vnetje sečnika
  11.      sedimentírati  -am nedov. in dov. () 1. sesedati se, usedati se: blato sedimentira; glina je sedimentirala v plasteh 2. med. ločevati se na sestavne dele, pri čemer prehajajo težji deli v nižjo lego: kri sedimentira; preh. sedimentirati seč v laboratoriju sedimentíran -a -o: sedimentirana ilovica
  12.      segregírati  -am nedov. in dov. () knjiž. ločevati, zapostavljati določeno raso, določen družbeni sloj na vseh področjih javnega življenja: segregirati črnce / segregirati podjetja segregíran -a -o: segregirane šole
  13.      sekáča  -e ž (á) dvoročna sekira, navadno za sekanje, podiranje drevja: žage, sekače in klestilniki / mesarska sekača
  14.      sekatúra  -e ž () knjiž. povzročanje neprijetnosti, slabe volje s pretiranimi zahtevami: s sekaturo doseči kaj / zlobne sekature
  15.      sekírati  -am nedov. () pog. s pretiranimi zahtevami povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo: sin ju pogosto sekira; sekirati podrejene sekírati se vznemirjati se, mučiti se: zakaj se tako sekiraš; nič se ne sekiraj, vse se bo uredilo
  16.      seksualizírati  -am nedov. in dov. () knjiž. gledati na kaj s stališča spolnosti: seksualizirati človeka seksualizíran -a -o: seksualizirano prijateljstvo
  17.      sekularizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. povzročiti, da kaj izgubi verski, cerkveni značaj: sekularizirati šolstvo // jur., zgod. spremeniti cerkveno premoženje v posvetno, državno: sekularizirati cerkveno posest sekularizíran -a -o: sekularizirana družba
  18.      sekvestrírati  -am dov. in nedov. () jur., nekdaj uradno določiti začasno upravljanje premoženja: sekvestrirati posestvo; deželna vlada je sekvestrirala rudnik ◊ med. odmrli del tkiva sekvestrira se loči od zdravega tkiva sekvestríran -a -o: sekvestrirano premoženje, zemljišče
  19.      selékcija  -e ž (ẹ́) 1. izločanje iz večje količine, množine po določenih kriterijih; izbiranje, odbiranje: opravljati selekcijo; selekcija gradiva, podatkov; namerna selekcija rastlin, živali / selekcija tekmovalcev / izboljšati kakovost s selekcijo 2. šport. moštvo, skupina najboljših igralcev, tekmovalcev: izločili so ga iz selekcije; uvrstiti se v selekcijo; republiška selekcija rokometašev ◊ biol. naravna selekcija ohranjanje organizmov s takimi dednimi lastnostmi, ki omogočajo prilagoditev danim razmeram; umetna selekcija odbiranje organizmov s takimi dednimi lastnostmi, ki najbolj ustrezajo rejčevim željam, potrebam; ped. (šolska) selekcija ločevanje, razvrščanje učencev ob vstopu v šolo, med šolanjem po določenih kriterijih
  20.      selekcíjski  tudi selékcijski -a -o prid. (; ẹ́) nanašajoč se na selekcijo: selekcijski postopek; kritično selekcijsko merilo / selekcijska komisija festivala / selekcijska teorija teorija, po kateri je naravni izbor glavni tvorec novih vrst; darvinizemagr. selekcijska postaja postaja za načrtno odbiranje najboljših rastlin, živali za vzgojo novih vrst, pasem; vet. selekcijska reja
  21.      selekcionírati  -am nedov. in dov. () izločati iz večje količine, množine po določenih kriterijih; izbirati, odbirati: selekcionirati študijske programe; v uredništvu rokopise selekcionirajo; mehanično, sistematično selekcionirati / selekcionirati predavatelje, tekmovalce / ta šola učence zelo selekcionira ♦ agr., vet. selekcionirati prašiče; selekcionirati seme za vzgojo boljše sorte selekcioníran -a -o: selekcionirana skupina; selekcionirana sadna vrsta; selekcionirano seme
  22.      seléktor  -ja m (ẹ́) kdor izbira, odbira; izbiralec, odbiralec: selektor filmov; mnenje selektorjev o novih gledaliških predstavah / ta šola je temeljit selektor // šport. kdor izbira, odbira najboljše igralce, tekmovalce za tekmovanje: določiti selektorja; selektor jugoslovanske nogometne reprezentance ◊ agr. stroj ali priprava za odbiranje semena
  23.      semafóren  -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na semafor: opremiti križišče s semafornimi napravami / redko semaforno križišče semaforizirano križišče
  24.      semaforizírati  -am dov. in nedov. () opremiti s semaforji: semaforizirati glavni trg semaforizíran -a -o: semaforizirano križišče
  25.      seminár  -ja m (ā) 1. skupek organiziranih predavanj z določenega področja za dodatno izobraževanje odraslih: udeležiti se seminarja; organizirati seminar; predavati na seminarju; tridnevni seminar / pripravljalni seminar; seminar za tuje slaviste 2. šol. organizirano študijsko delo na visokošolskih ustanovah, ki dopolnjuje program rednih predavanj: voditi seminar; razpravljati o čem v seminarju / literarnozgodovinski seminar // žarg. prostor za individualno delo študentov: priti v seminar; študirati v seminarju 3. knjiž. bogoslovje, semenišče: ustanoviti seminar

   3.026 3.051 3.076 3.101 3.126 3.151 3.176 3.201 3.226 3.251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA