Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IRAN (3.117-3.141)


  1.      ruinírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. poškodovati, uničiti: pri selitvi so pohištvo precej ruinirali // uničiti, ugonobiti: očetovo pitje je ruiniralo družino; neuspeh ga je popolnoma ruiniral ruiníran -a -o: ruiniran človek; ruinirane hiše ♪
  2.      rúkniti  -em dov. (ú ȗ) 1. nižje pog. suniti: rukniti koga s komolcem / ruknil je (v) parkirani avto zadel 2. pog., ekspr. popiti (malo alkoholne pijače): ruknil je kozarček slivovke / že zjutraj ga rad rukne ♪
  3.      rúsel  -sla m (ū) nav. mn., gastr. marinirana surova majhna morska riba z veliko čebule: jesti rusle ♪
  4.      rusificírati  -am nedov. in dov. (ȋ) delati kaj rusko: rusificirati prebivalstvo rusificíran -a -o: njegov priimek je rusificiran ♪
  5.      rustificírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. dati čemu preproste, umetniško manj dovršene oblike: rustificirati visoko umetnost rustificíran -a -o: obrazi na sliki so rustificirani ♪
  6.      sáden  -dna -o prid. (ā) nanašajoč se na sad ali sadje: sadne koščice, pečke / škropiti proti sadnim škodljivcem / sadni vrt sadovnjak; sadna drevesnica; sadne sadike; sadne sorte, vrste; obrezovati sadno drevje / sadni mlin; sadna stiskalnica, sušilnica, škropilnica; sadne škarje / sadni pridelek; dobra sadna letina / sadni jogurt; uporabljati sadni kis; sadni sok; sadna kaša gosta jed iz pretlačenega sadja; sadna pita, torta ◊ agr. sadna drozga zmečkano, zmleto sadje; sadno pleme sadna drevesa, ki so nastala s križanjem različnih vrst istega rodu; sadno vino povreti mošt iz sadja; gastr. sadna juha juha iz pretlačenega svežega sadja, razredčenega s sodavico, vinom ali mlekom; sadna kupa sadje s smetano, sladoledom, servirano navadno v kozarcih; sadna solata jed iz narezanega sadja z različnimi dodatki; kem. sadni sladkor fruktoza; teh. sadna centrifuga ♪
  7.      sádje  -a s (á) 1. več sadov, sadovi: sadje se medi, zori; obirati, prebirati, skladiščiti sadje; črvivo, gnilo, kislo, nezrelo sadje; kuhano, surovo, sveže sadje; predelava sadja v mošt; gajbica za sadje; hladilnica, stiskalnica, sušilnica za sadje; sadje in zelenjava / konzervirati, sušiti, vkuhavati, vlagati sadje / kosmulja, ribez in drugo jagodičasto sadje; jesensko, poletno, zgodnje sadje; južno sadje ki uspeva v južnejših, toplejših krajih; koščičasto, pečkato sadje; moknato sadje izsušeno, krhko (zaradi prezrelosti); namizno sadje ki je boljše, izbrane vrste; suho sadje celo ali narezano posušeno sadje; madeži od sadja ♦ agr. lupinasto sadje ki ima trd, suh ovoj; gastr. kandirano sadje prepojeno z gosto sladkorno raztopino 2. sadno drevje: po nižinah je sadje že odcvetelo; sadje je dobro obrodilo; po toči si sadje dolgo ni opomoglo ♪
  8.      safári  -ja m (ȃ) tur. večdnevno skupinsko potovanje zlasti po Afriki z možnostjo lova ali fotografiranja velikih divjih živali: iti na safari v Kenijo / lovski, turistični safari; neskl. pril.: obl. safari obleka, srajca športna obleka, srajca z našitimi žepi in dvojnimi šivi ♪
  9.      sakralizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. narediti kaj vzvišeno, sveto: sakralizirati literaturo sakralizíran -a -o: sakralizirana podoba pesnika ♪
  10.      salamánder  -dra m (á) knjiž. močerad: tam se plazijo salamandri ◊ gastr. pečica z (električnim) gretjem od zgoraj, za gratiniranje jedi ♪
  11.      saldírati  -am dov. in nedov. (ȋ) fin. z dodatnim vpisom izravnati vsoto vpisov v breme in v dobro na kontu: saldirati konto / saldirati hranilno knjižico v celoti izplačati ● knjiž. zdaj pa saldirajva najin račun poravnajva saldíran -a -o: saldirani računi ♪
  12.      salicíl  -a m (ȋ) nekdaj bel kristalen prah za konzerviranje živil, razkuževanje: potresti živilo s salicilom ♪
  13.      salicílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na salicil: salicilno mazilo ♦ kem. salicilna kislina organska kislina, ki se uporablja za konzerviranje ali v zdravilstvu; salicilno milo mehko, napol tekoče milo, ki vsebuje salicilno kislino ♪
  14.      sámoironíja  -e ž (ȃ-ȋ) knjiž. ironiziranje samega sebe, svojih dejanj: imeti smisel za samoironijo / svoje življenje ocenjuje z jedko, pikro samoironijo ♪
  15.      samokòv  -óva m (ȍ ọ̄) metal. težko mehanizirano kladivo za grobo obdelavo kovine; norec ♪
  16.      samoljúben  -bna -o prid. (ú ū) ki pretirano vrednoti samega sebe: samoljubni in domišljavi ljudje; fant je zelo samoljuben / odgovoril je s samoljubnim nasmehom // zastar. sebičen: pohlepen in samoljuben človek / samoljubni nameni samoljúbno prisl.: samoljubno se nasmehniti; ravnal je zelo samoljubno ♪
  17.      samoljúbje  -a s (ȗ) pretirano vrednotenje samega sebe: samoljubje ga je zaslepilo; s tem je žalila njegovo samoljubje; ekspr. užaljeno samoljubje / v svojem samoljubju se je ob tej pohvali čutila polaskano ♪
  18.      samomòr  -ôra m (ȍ ó) dejanje, s katerim kdo namerno povzroči svojo smrt: samomor se ni posrečil; narediti samomor; fingiran samomor; samomor zaradi nesrečne ljubezni, neuspeha v šoli; samomor z obešenjem, strelom, utopitvijo / to je bil primer skupinskega samomora kitov // ekspr., navadno s prilastkom dejanje, s katerim se posredno povzroči propad česa: to bi bil duševni, kulturni, narodni samomor / mamila vodijo mlade v tihi samomor ♪
  19.      sámomúčenje  -a s (ȃ-ū) knjiž. mučenje samega sebe: duševno, telesno samomučenje; njegovo pretirano samomučenje in obtoževanje ♪
  20.      sámoohranítev  -tve ž (ȃ-ȋ) ohranitev samega sebe: lov in nabiranje plodov sta bili zanje glavni obliki samoohranitve / nagon po samoohranitvi / samoohranitev narodov / knjiž. ustanovitev Slovenske matice je bila dejanje samoobrambe in duhovne samoohranitve ♪
  21.      sámoomejevánje  -a s (ȃ-ȃ) knjiž. omejevanje samega sebe, svojih želj: discipliniranost, samoomejevanje in odrekanje nebistvenim stvarem / samoomejevanje delovne organizacije pri osebnih dohodkih ♪
  22.      sámopostréžba  -e ž (ȃ-ẹ̑) 1. nakupovanje, pri katerem si kupec z že pakiranim, stehtanim blagom postreže sam: v tej trgovini so uvedli samopostrežbo; poslovanje po sistemu samoizbire in samopostrežbe // samopostrežna trgovina: odprli so novo samopostrežbo; kupovati v samopostrežbi 2. postrežba, pri kateri si gost z izbranimi jedmi, pijačo postreže sam: v tej restavraciji je samopostrežba ♪
  23.      samosílen  -lna -o prid. (ȋ) star. samodržen, tiranski: samosilen vladar // oblasten, samovoljen: samosilen gospodar samosílno prisl.: samosilno vladati ♪
  24.      samosílje  -a s (ȋ) zastar. samodrštvo, tiranstvo: boriti se proti samosilju vladarjev ♪
  25.      samosílnik  -a m (ȋ) star. samodržec, tiran: kot vladar je bil samosilnik; boriti se proti samosilnikom // oblasten, samovoljen človek: starejši brat je bil samosilnik; tega samosilnika so se vsi bali ♪

   2.992 3.017 3.042 3.067 3.092 3.117 3.142 3.167 3.192 3.217  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA