Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IRAN (2.017-2.041)


  1.      króžnik  -a m (ọ̑) 1. nekoliko poglobljena, navadno okrogla posoda za serviranje hrane: postaviti krožnike na mizo; naliti juho na krožnik; emajliran, porcelanast krožnik; krožnik juhe, kaše / desertni, globoki, plitvi krožnik // pog. vsebina krožnika: pojesti dva krožnika krompirja 2. navadno s prilastkom kar je po obliki podobno krožniku: velik krožnik zvočnika / publ. leteči krožnik občasen kratkotrajen pojav, stvar visoko v atmosferi z neznanim vzrokom nastanka ● ekspr. prinesti vse na krožniku omogočiti, da kdo brez truda kaj doseže ♪
  2.      kúharski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na kuharje ali kuharstvo: cenil je njene kuharske sposobnosti; ekspr. učiti se kuharske umetnosti / kuharski recept; kuharska knjiga knjiga z navodili za kuhanje, serviranje jedi / kuharski pomočnik ♪
  3.      kúhinja  -e ž (ú) 1. prostor, v katerem se pripravlja hrana: gospodinja je bila v kuhinji; svetla, velika kuhinja / bivalna kuhinja ki vključuje jedilni prostor; kuhinja z jedilnim kotom / čajna kuhinja soba za pripravljanje toplih pijač in malic v bolnicah in zavodih; pren., slabš. politična kuhinja // pohištvo za ta prostor: kupil je sodobno kuhinjo; kuhinje in spalnice / švedska kuhinja funkcionalno oblikovani in razporejeni kuhinjski elementi 2. navadno s prilastkom hrana, jedi, pripravljene na določen način: pri njih imajo dobro kuhinjo; rad ima izbrano kuhinjo / domača kuhinja mu dobro de doma pripravljena hrana; francoska in kitajska kuhinja; v hotelu imajo priznano mednarodno kuhinjo hrano, jedi, značilne za različne narode, dežele // ekspr. kuhanje, kuha: ves dan se ukvarja s kuhinjo 3. navadno s prilastkom organizirano prehranjevanje določene skupine ljudi: tovarna ima svojo kuhinjo / hotel z lastno kuhinjo / delavska, javna, šolska kuhinja / mlečna kuhinja v kateri se pripravlja in servira malica, navadno iz mlečnih izdelkov / šef kuhinje ◊ agr. svinjska kuhinja manjši prostor ob svinjaku, v katerem se pripravlja hrana za prašiče; etn. črna kuhinja v kateri dim ni speljan skozi dimnik; voj. poljska kuhinja ♪
  4.      kúli 1 -ja m (ȗ) v nekaterih azijskih deželah nekvalificirani delavec, težak: najeti kulije; siromašni kmetje in kuliji; pren., ekspr. časnikarski kuli ♪
  5.      kulinárika  -e ž (á) 1. spretnost, znanje pripravljanja in aranžiranja jedi: izkušnje sodobne kulinarike // nauk o tem: knjige s področja kulinarike 2. ekspr., redko, navadno s prilastkom jed, hrana: ljubitelj ribje kulinarike / domača, srbska kulinarika ♪
  6.      kúlt  -a m (ȗ) knjiž., navadno s prilastkom izkazovanje časti z molitvami ali obredi, češčenje: poganski kult; kult boga, svetnikov / kult mrtvih; kult narave, rodovitnosti / verski kult // izkazovanje časti, navadno pretirano, čaščenje: kult mladine; kult rase; gojiti kult umetnosti / kult cvetja na Japonskem / ekspr. z njim uganjajo pravi kult ♪
  7.      kultivírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. načrtno se ukvarjati s pripravo zemlje za rast rastlin: kultivirati polja; kultivirati peščeno zemljo / človek morja ne kultivira, temveč ga le izkorišča // načrtno se ukvarjati z rastlinami, zlasti v gospodarske namene: kultivirati bombaž, pšenico; kultivirati vinsko trto / kultivirati eksotične rastline 2. knjiž. načrtno se ukvarjati s čim, navadno z namenom doseči boljšo, popolnejšo obliko: pisatelj skrbno kultivira besedo; kultivirati gibe, glas // načrtno se ukvarjati s čim sploh: kultivirati srednjeveško glasbo, zborovsko petje // krepiti, razvijati, utrjevati: kultivirati svoje sposobnosti / kultivirati otrokov značaj kultivíran -a -o 1. deležnik od kultivirati: kultiviran svet / kultivirana rastlina / pevec s kultiviranim glasom; kultiviran jezik / kultiviran okus 2. ki ima splošno veljavnim načelom, normam, pravilom ustrezajoče lastnosti: bil je pošten in kultiviran; kultivirano dekle / kultivirano vedenje / kultivirana dežela ♪
  8.      kultúra  -e ž (ȗ) 1. skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja: raziskovati stare kulture; spomeniki izumrlih kultur; stičišče dveh kultur; antična, srednjeveška kultura; evropska, orientalska kultura; gotska, grška, rimska kultura / duhovna zlasti na področju miselnega ustvarjanja, materialna kultura zlasti na področju tehničnega ustvarjanja // človeško delovanje, ustvarjanje, katerega rezultat so ti dosežki, te vrednote: mešanje kultur na področju Evrope; razvoj novejših kultur; vplivi grške, rimske kulture; kultura in civilizacija 2. ed. dejavnost, ki obsega področje človekovega umskega, zlasti umetniškega delovanja, ustvarjanja: financiranje kulture in znanosti; področje kulture; skrbeti za hitrejši razvoj kulture / sekretariat za prosveto in kulturo / dom kulture / razvoj filmske, glasbene kulture // dosežki te dejavnosti: ustvarjati kulturo; je dober poznavalec slovenske sodobne kulture; zanimanje za kulturo / publ. množična kultura namenjena širokemu krogu ljudi / poznavalci sodobne slovenske filmske, glasbene kulture 3. ed., navadno s prilastkom lastnost človeka glede na obvladanje, uporabljanje splošno veljavnih načel, norm, pravil pri vedenju, ravnanju: imeti zelo visoko kulturo; ekspr. s takim vedenjem prav gotovo ne kažeš svoje kulture; človek brez kulture / splošna kultura in razgledanost; pomanjkanje srčne kulture // s prilastkom lastnost človeka, družbe glede na obvladanje, uporabljanje delovnih načel, pravil, dosežkov določenih področij pri delu: ima visoko filmsko, gledališko, pevsko kulturo; uprizoritev tega dela zahteva izredno visoko govorno kulturo; igralec je presenetil z izrazito igralsko kulturo; zbori s precej visoko pevsko kulturo; tehniška kultura naših ljudi; prizadevanja za boljšo zdravstveno kulturo / kultura pesnikovega izraza; kultura mišljenja / kultura trgovanja še ni dovolj razvita 4. ed., v zvezi telesna kultura dejavnost, ki si prizadeva zlasti za razvijanje in ohranjevanje človekovih telesnih sposobnosti in zmogljivosti: posvetiti večjo skrb telesni kulturi; ustvariti pogoje za razvoj telesne kulture; doseči množičnost v telesni kulturi / visoka šola za telesno kulturo 5. agr. rastlina, ki se goji, prideluje za prehrano in (industrijsko) predelavo: menjavati kulture na istem zemljišču; uvajati donosnejše kulture; proti mrazu odporne kulture / jesenska kultura; krmne kulture; oljka in druge mediteranske kulture // gojenje take rastline: pospeševati kulturo bombaža; zemlja, primerna za kulturo riža 6. biol. umetno razmnoženi mikrobi, celice: kultura je negativna; zasejati kulturo na novo gojišče; čistost kulture // gojenje teh mikrobov, celic: preiskati kri, tkivo s kulturo ◊ arheol. belobrdska kultura materialna kultura južnih Slovanov zgodnjega srednjega veka; halštatska kultura; kesteljska kultura avarska in slovanska materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v Panoniji; ketlaška kultura materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v jugovzhodnih Alpah; latenska kultura; megalitska kultura; kultura žarnih grobišč; kultura mostiščarjev; etn. ljudska kultura materialna, družbena in duhovna kultura posameznega ljudstva, naroda; lingv. jezikovna kultura gojenje, razvijanje knjižnega jezika; lastnost koga glede na obvladanje jezika ♪
  9.      kumulácija  -e ž (á) knjiž. zbiranje, nabiranje, kopičenje: kumulacija podatkov / kumulacija tožb pri odvetniku ♪
  10.      kúndak  -a m (ȗ) star. puškino kopito: kundak in bajonet; pren., ekspr. Po prvi vojni je bil [F. Kozak] priča, kako se je jugoslovanska ideja .. izrodila v ideologijo nacionalnega zatiranja, v ideologijo žandarskih kundakov in bajonetov (D. Šega) ♪
  11.      kúpa  -e ž (ú) 1. vznes. boljši kozarec kelihaste oblike: v kupi se je lesketalo vino; kristalna, srebrna kupa // vsebina kupe: izpil je kupo do dna; pren. kupa bridkosti, trpljenja 2. zastar. kozarec sploh: napolnil je kupo; polna kupa vina ◊ gastr. sadna kupa sadje s smetano, sladoledom, servirano navadno v kozarcih ♪
  12.      kupírati  -am dov. in nedov. (ȋ) vet. na kratko odrezati, odsekati živali zlasti rep; skrajšati, prisekati: kupirati psu rep kupíran -a -o: pes s kupiranimi uhlji ♪
  13.      kúrz  -a m (ȗ) 1. aer., navt. smer gibanja, zlasti ladje, letala: določiti kurz; menjati, spremeniti kurz in hitrost / izračunati kurz / pluti po kurzu 2. publ., navadno s prilastkom organizirana dejavnost z določeno tendenco: dosleden kurz socialističnega demokratizma; začel se je kurz preusmeritve v našem gospodarstvu / spremeniti dosedanji politični kurz / oster kurz proti izdajalcem / ekspr. ta profesor ima strog kurz 3. navadno s prilastkom skupek organiziranih predavanj, vaj, ki navadno omogoča določeno usposobljenost; tečaj: končati bolničarski kurz; obvezen pripravljalni kurz; udeležiti se kurza plavanja / ustanoviti kurz za učitelje 4. fin., navadno s prilastkom cena valute in vrednostnih papirjev; tečaj: devizni kurz; kurz dinarja, lire; kurz dolarja je padel / emisijski kurz // cena blaga na borzi; tečaj ♪
  14.      kuvertírati  -am dov. in nedov. (ȋ) ptt dati, vložiti v kuverto: kuvertirati pismo ♦ šah. kuvertirati potezo zapisati naslednjo potezo in zapis oddati v zaprti kuverti, navadno ob prekinitvi igre kuvertíran -a -o: kuvertirana poteza ♪
  15.      kvalificírati  -am dov. in nedov. (ȋ) narediti koga sposobnega za opravljanje določenega dela, usposobiti: kvalificirati turistične delavce; kvalificirati je treba delovno silo; kvalificiral se je z delom in učenjem / šola jih je kvalificirala za različne dejavnosti // publ. označiti, opredeliti: to dejanje je težko kvalificirati ◊ lingv. kvalificirati besedo določiti ji kvalifikator kvalificírati se šport. z zmago v tekmovanju priti v višje ali končno tekmovanje: celotna ekipa se je kvalificirala v finale kvalificíran -a -o: bil je kvalificiran za telesno delo / kvalificirani delavec delavec na delovnem mestu, za katero je potrebna poleg osnovnošolske še nižja strokovna ali poklicna izobrazba ♦ soc. kvalificirana večina glasov pri volitvah več kot dvotretjinska večina glasov ♪
  16.      kvarljívec  -vca m (ȋ) redko kdor kvari, zlasti moralno: zapeljivci in kvarljivci ljudstva // star. škodljivec: kvarljivec sadnega drevja; zatiranje kvarljivcev ♪
  17.      kvísling  tudi kvízling -a m (ȋ) 1. med drugo svetovno vojno kdor sodeluje z (nacističnim) okupatorjem: organiziranje špijonov in kvislingov 2. slabš. izdajalec (domovine): likvidacija (domačih) kvislingov ♪
  18.      kvíšku  prisl. (ȋ) izraža gibanje ali smer navpično navzgor: držati roko kvišku; veje štrlijo kvišku; plamen švigne kvišku / ekspr. letalo se požene kvišku navzgor / planiti, skočiti kvišku // v medmetni rabi izraža ukaz, zahtevo: fantje, kvišku / kot poziv oborožene osebe k neupiranju, vdaji roke kvišku ● star. stvar bo urejena, kakor bi kvišku pogledal zelo hitro; vznes. kvišku srca izraža spodbudo k premagovanju malodušnosti ♪
  19.      láčen  -čna -o prid. (á ȃ) 1. ki čuti potrebo po jedi: lačen otrok; biti lačen; lačna živina; premraženi in lačni so čakali jutra; lačen in žejen; zelo lačen; lačen kot pes, volk / lačne pršice so še enkrat manjše kakor site / ekspr. doma ima pet lačnih ust otrok; pren. bajke za lačno domišljijo // ekspr. ki izraža lakoto: interniranci z lačnimi očmi / ptički odpirajo lačne kljune; trgati meso z lačnimi zobmi 2. nav. ekspr. ki živi v pomanjkanju hrane: lačno prebivalstvo / pog. med vojno so ljudje lačni stradajo / lačna leta po Napoleonovih vojnah 3. nav. ekspr., z rodilnikom ki si zelo želi česa: lačen kruha / lačen časti, denarja, zemlje; biti lačen ljubezni; dobrote lačni otroci; senzacij lačni časopisi 4. ekspr. ki izraža spolno poželenje: sledil ji je z lačnim pogledom; čutila je na sebi njegove lačne oči ● ekspr. urednik ima lačne predale nima gradiva za objavo; pog., ekspr. ima ta lačno jetiko zelo pogosto čuti potrebo po jedi in veliko jé, a je kljub temu suh; nar. lačna torba, vreča manj napolnjena, kot bi morala biti; nar. ta jed je lačna ne nasiti za dolgo; ekspr. samo oči so lačne ko človek vidi jed, si je zaželi, čeprav ne čuti potrebe po njej; ekspr. oči so bile bolj lačne kot želodec vzel si je več jedi, kot je je mogel pojesti; ekspr. lačen sem, da se mi pajčevine delajo po želodcu, da se mi tema dela pred očmi, da bi vola pojedel zelo lačen; ekspr. lačen je bil, da se je skozenj videlo zelo lačen, sestradan; ekspr. v otroških letih sem bil večkrat lačen kot sit sem živel v zelo slabih gmotnih razmerah láčno prisl.: lačno gledati; krava lačno muka láčni -a -o sam.: siti ne razume lačnega; pomagati lačnim; pog., ekspr. ima ta lačno zelo pogosto čuti potrebo po jedi in veliko jé, a je kljub temu suh ♪
  20.      ladjedélnica  -e ž (ẹ̑) podjetje za graditev in popravljanje ladij: sestanek vseh delavcev ladjedelnice / ob bombardiranju je bila ladjedelnica hudo poškodovana kraj, prostor z napravami za graditev in popravljanje ladij ♪
  21.      lageráš  -a m (á) žarg. interniranec: izčrpani lageraši ♪
  22.      lájna  -e ž (ȃ) 1. glasbilo v obliki zabojčka z ročico, s katero se poganja mehanizem za proizvajanje melodije: igrati na lajno; beračeva lajna; hreščeča lajna; iz krčme so se slišali glasovi lajne; potujoči godec z lajno / vrteti lajno 2. slabš. kar naprej ponavljajoče se govorjenje o isti stvari: kdo bo poslušal vedno isto lajno / spet goni svojo staro lajno, da se mu godi krivica ● slabš. njeno branje, deklamiranje je lajna enolično, brez poudarkov ♪
  23.      lák  -a m (ȃ) 1. raztopina, ki tvori, tanko nanesena na površino, zaščitno ali polepševalno prevleko: nanašati lak; obrizgati, premazati z lakom; tovarna lakov; topilo za lak; trgovina z laki / avtomobilski laki; brezbarvni, motni, sijajni lak; sintetični lak / notranji lak za lakiranje predmetov, ki so v stavbi; zunanji lak za lakiranje predmetov, ki so na prostem; lak za čolne zelo kakovosten zunanji lak, odporen proti vodi; lak za lase, nohte; lak za pohištvo // tanka prevleka iz tega: lak se lušči, se sveti; pren., ekspr. to ni prava kultura, to je le civilizacijski lak ∙ pog., ekspr. avto je ves v laku in kromu zelo se sveti ♦ kem. asfaltni ali bitumenski lak raztopina bitumena v organskem topilu za zaščitne premaze kovin; nitrocelulozni lak raztopina nitrata celuloze v organskem topilu; oljni lak; teh. film laka 2. usnje, strojeno in obdelano tako, da se zelo sveti: lak za čevlje; torbica iz črnega, rdečega laka / goveji, telečji lak ♪
  24.      lakáj  -a m (ȃ) 1. v nekaterih deželah, zlasti v plemiškem okolju uniformiran služabnik za osebno strežbo: pozvoniti lakaju / pri večerji je stregel livriran lakaj 2. knjiž., slabš. kdor je pretirano vdan nadrejenim: ne maram ga, ker je lakaj / biti lakaj stranke ♪
  25.      lakájstvo  -a s (ȃ) 1. lakajska služba: služiti si kruh z lakajstvom 2. knjiž., slabš. pretirana vdanost nadrejenim: biti prežet z lakajstvom / vse njegovo pisanje je bilo lakajstvo absolutizmu ♪

   1.892 1.917 1.942 1.967 1.992 2.017 2.042 2.067 2.092 2.117  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA