Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
IRAN (1.442-1.466)
- fótoslúžba in fóto slúžba -e ž (ọ̑-ȗ) dejavnost, ki se ukvarja s fotografiranjem po naročilu, zlasti v propagandne, dokumentarne namene: turistični biro ima svojo fotoslužbo / naročiti razglednice kraja pri fotoslužbi ♪
- frákcija -e ž (á) 1. organizirana skupina v stranki, ki ima o posameznih vprašanjih drugačno mnenje kot večina: pripadati kaki frakciji; ekstremistična frakcija; boj proti frakcijam v stranki; razcepljenost stranke na frakcije 2. s prilastkom tesneje povezana skupina poslancev v parlamentu, ki so ali niso člani iste stranke: socialnodemokratska frakcija v parlamentu 3. fiz. s frakcioniranjem ločena sestavina zmesi: frakcije nafte 4. grad. sipki material, katerega zrna imajo približno isto velikost: nova gramoznica zadošča za gradbene potrebe, primanjkuje le še najdrobnejše frakcije do 3 mm ♪
- frakcionírati -am nedov. in dov. (ȋ) fiz. postopno ločevati tekoče zmesi na sestavine na osnovi njihovih različnih vrelišč ali različne topnosti: frakcionirati nafto frakcioníran -a -o 1. deležnik od frakcionirati: frakcionirana destilacija, kristalizacija 2. med. opravljen v presledkih, obrokih: frakcionirano črpanje želodčnega soka ♪
- frankatúra -e ž (ȗ) ptt 1. na poštno pošiljko nalepljena znamka ali odtisnjen žig, ki nadomešča znamko: odposlati pismo brez frankature / filatelistična frankatura 2. frankiranje: vseh znamk ne porabijo za frankaturo ♪
- frankírati -am dov. in nedov. (ȋ) nalepiti znamko na poštno pošiljko kot dokaz plačane poštnine: frankirati pisma frankíran -a -o: pošiljka je bila nepravilno frankirana ♪
- frankóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na frankiranje: frankovna vrednost znamke ♦ filat. frankovna serija serija znamk ♪
- frekventírati -am nedov. (ȋ) publ. uporabljati, izkoriščati: pode v stanovanju manj frekventiramo kot v javnih lokalih frekventíran -a -o: frekventiran prostor; frekventirana cesta; usmeriti investicije v najbolj frekventirana turistična območja obiskovana ♪
- frígijski -a -o prid. (í) nanašajoč se na Frigijce ali Frigijo: frigijsko prebivalstvo / frigijska čepica v francoski revoluciji stožčasto pokrivalo s povešeno konico kot simbol svobode ♦ muz. frigijska lestvica v srednjeveški cerkveni glasbi diatonična lestvica nealteriranih tonov od tona e navzgor ♪
- frizêr -ja m (ȇ) kdor se poklicno ukvarja s friziranjem: izučil se je za frizerja; gledališki frizer; frizer za moške, ženske / iti k frizerju; bil je pri frizerju ♪
- frizêrka -e ž (ȇ) ženska, ki se poklicno ukvarja s friziranjem: frizerka ji je naredila frizuro / ekspr. cela frizerka je ♪
- frizírati -am nedov. (ȋ) strokovno urejevati lase: kdo vas frizira; frizira se v najboljših salonih // ekspr. česati (lase): rada je frizirala in oblačila svoje punčke; po cele ure se frizira frizíran -a -o: skrbno frizirani lasje ♪
- frustracíjski in frustrácijski -a -o prid. (ȋ; á) nanašajoč se na frustracijo: frustracijsko stanje ♦ psih. frustracijska toleranca sposobnost prenašanja frustracij brez neprilagojenega reagiranja, vedenja ♪
- frustrírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. povzročiti pri kom frustracijo: frustrirati otroka frustríran -a -o: frustrirane osebnosti ♪
- fundírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. napraviti temelj čemu: stolpnico so dobro fundirali; fundirati s hrastovimi piloti; pren. filozofsko fundirati prepričanje 2. knjiž. dati materialna sredstva za ustanovitev, vzdrževanje kake ustanove, podpreti: z znatno vsoto je fundiral umetnostno galerijo fundíran -a -o: materialno dobro, slabo fundirane znanstvene ustanove; racionalno fundirana fantazija ♦ fin. fundiran dolg dolg, za katerega so zagotovljena sredstva za plačilo obresti in odplačevanje dolga ♪
- fúnkcija -e ž (ú) 1. navadno s prilastkom kar mora kdo delati glede na svoj namen; naloga, vloga: odbor že opravlja svoje funkcije; družbena funkcija umetnosti; izobraževalna funkcija šole; vzgojna funkcija kazni; odmiranje državnih funkcij / vsako kolesce ima svojo funkcijo; ugotoviti funkcijo jeter v organizmu; po funkciji podobni organi / samostalnik v funkciji prislova // dejavnost v družbenem ali političnem življenju, združena navadno z določenim namenom: razrešili so ga vseh funkcij; odpovedati se funkciji; dobiti, sprejeti funkcijo; bil je znova izvoljen v isto funkcijo / tajniška funkcija; funkcija predsednika / opravljal je razne javne, politične funkcije 2. opravljanje, izpolnjevanje značilne naloge, zlasti pri kakem organu, delovanje: funkcija organa slabi; okvarjena funkcija srca / upadanje življenjskih funkcij ♦ psih. duševne funkcije temeljne oblike
manifestacije človekove duševnosti v razmerju do zunanjega sveta 3. mat. količina, katere vrednost je odvisna od drugih količin, odvisna spremenljivka: narisati sliko funkcije / eksponentna funkcija; kvadratna funkcija; linearna funkcija; trigonometrična funkcija; definicijsko območje funkcije 4. knjiž. pojav, ki je odvisen od drugega: umetnost mu je najvišja funkcija duha ♪
- funkcionálen -lna -o prid., funkcionálnejši (ȃ) 1. ki ima poudarek na namenskosti, uporabnosti: funkcionalni princip v arhitekturi; funkcionalna preprostost pohištva; do kraja funkcionalen stil / funkcionalna arhitektura // ki ustreza svojemu namenu, uporabi: funkcionalni in lepi izdelki; moderna kuhinja je funkcionalna / trobenta je vseskozi funkcionalna 2. nanašajoč se na funkcijo: funkcionalna enota v organizmu / funkcionalna razlika med dramskim tekstom in filmskim scenarijem / funkcionalna razbremenitev centrale delovna; funkcionalna zmogljivost organov / funkcionalna pristojnost sodišč funkcijska ◊ fin. funkcionalni izdatki izdatki za opravljanje nalog, zaradi katerih je ustanova ustanovljena; kem. funkcionalne skupine atomske skupine, ki se pojavljajo v različnih spojinah in jim dajejo značilne reakcijske lastnosti; mat. funkcionalna analiza matematika, ki se ukvarja s
funkcijami; ped. funkcionalno znanje znanje, ki ga kdo tako osvoji, da ga lahko uporablja v praksi funkcionálno prisl.: funkcionalno opremiti stanovanje; funkcionalno organizirana družba ♪
- furnírati -am nedov. in dov. (ȋ) oblagati s furnirjem: izdelke iz mehkega lesa navadno furnirajo furníran -a -o: furnirano pohištvo ♪
- gágniti -em dov. (á ȃ) 1. oglasiti se z glasom ga: gos je jezno gagnila // oglasiti se z neartikuliranim glasom: gluhonemi je v grozi pošastno gagnil / nizko še gagniti ni utegnil, takoj je bilo po njem oglasiti se, spregovoriti 2. nizko umreti: do takrat lahko že vsi gagnemo / gagnil bom od žeje ♪
- gálica -e ž (ȃ) 1. kem. sulfat dvovalentnih kovin s kristalno vodo: uporaba galic / modra galica bakrov sulfat s kristalno vodo; zelena galica železov sulfat s kristalno vodo 2. navadno v zvezi modra galica vodna raztopina bakrovega sulfata s kristalno vodo, uporabljana zlasti za zatiranje rastlinskih bolezni: v čebru so imeli pripravljeno modro galico; škropiti z modro galico ♪
- galonírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. našiti okrasne trakove: galonirati klobuk galoníran -a -o: galonirana uniforma / galonirani vratarji ♪
- galvána -e ž (ȃ) žarg., teh. oddelek v tovarni, delavnica za galvaniziranje: delo v galvani ♪
- galvanizácija -e ž (á) 1. galvaniziranje: galvanizacija pločevine 2. oddelek v tovarni, delavnica za galvaniziranje: tovarna ima tudi lastno galvanizacijo ♪
- galvanizêr -ja m (ȇ) kdor se poklicno ukvarja z galvaniziranjem: podjetje išče več galvanizerjev ♪
- galvanizírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. teh. elektrolitsko prekrivati predmete s kovinsko plastjo: galvanizirati pločevino 2. med. zdraviti z enosmernim tokom: galvanizirati revmatičnega bolnika galvanizíran -a -o: galvanizirana žica ♪
- galvánski -a -o prid. (ȃ) 1. elektr. nanašajoč se na pretvarjanje kemične energije v električno: galvanski tok / galvanski člen osnovna enota galvanske baterije; galvanska baterija priprava (z več členi) za pretvarjanje kemične energije v električno 2. teh. nanašajoč se na galvaniziranje: galvansko kromanje / galvanska prevleka ♪
1.317 1.342 1.367 1.392 1.417 1.442 1.467 1.492 1.517 1.542