Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IRAN (1.426-1.450)


  1.      formalizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. dati čemu ustaljeno, določeno obliko: formalizirati družbeno življenje formalizíran -a -o: formalizirani pravni posli ♪
  2.      formírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. dajati čemu določeno obliko; oblikovati: formirati glavo kipa / cene v gostinstvu je treba formirati na osnovi ekonomsko utemeljenih kalkulacij 2. dajati čemu bistvene značilnosti: formirati demokratične družbene odnose; v tem času se je formirala država; formirati se kot narod / denarni fondi se formirajo iz raznih virov nastajajo, se ustvarjajo 3. sestavljati skupino za določene naloge: formirati odbor za proslavo; formirati vojaško enoto / odred se je formiral iz prostovoljcev 4. z vzgojo povzročati pozitiven razvoj osebnosti: šola formira mlade ljudi / formirati človekovo osebnost / strokovne šole formirajo predvsem strokovnjake formíran -a -o: formiran član naše družbe; tu je bil formiran glavni štab; prosto formirana cena ♪
  3.      formulírati  -am dov. in nedov. (ȋ) z besedami izraziti kaj: formulirajte svoje predloge; podrobno in jasno formulirati misel, svoje stališče / besedilo je treba na novo formulirati; nekatera mesta v odločbi bo treba drugače formulirati // izoblikovati, določiti: formulirati organizacijska in politična načela; formulirati osnove nacionalnega programa formulíran -a -o: sklep ni točno formuliran; politična linija je formulirana v resoluciji ♪
  4.      forsírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. izkazovati komu glede na druge večje ugodnosti, večjo podporo, dajati prednost: gledališče forsira izvirno dramatiko; nekaj let po vojni so forsirali bazično industrijo; pog. njega že nekaj časa zelo forsirajo / forsirati izvoz živine zelo ga pospeševati, večati / forsirati ženske v odbore zelo si prizadevati za njihov sprejem 2. pog. pretiravati v intenzivnosti, prenapenjati: forsirati trening / pevec je v višinah zelo forsiral svoj glas ◊ šah. forsirati kmeta izsiliti kmetu prosto pot; voj. forsirati reko s silo preiti branjeno reko forsíran -a -o: forsirane kulturne izmenjave; forsiran tempo; prisl.: forsirano in togo reševati problem ♪
  5.      fosfatírati  -am nedov. in dov. (ȋ) teh. s fosfatno prevleko zaščititi železo pred korozijo: fosfatirati vijake fosfatíran -a -o: fosfatirana žica ♪
  6.      fosilizírati se  -am se nedov. in dov. (ȋ) pal. spreminjati se v fosil: rastlinski ali živalski ostanki so se v določenih okoliščinah fosilizirali fosilizíran -a -o: fosilizirano rastlinje ♪
  7.      foto...  ali fóto... prvi del zloženk (ọ̑) 1. nanašajoč se na fotografijo ali fotografiranje a) s tujko v drugem delu: fotoamater, fotomontaža, fotoreporter b) z domačo besedo v drugem delu: fotopapir in foto papir, fotoslužba in foto služba 2. nanašajoč se na svetlobo: fotometer, fotosinteza ♪
  8.      fótodokumentácija  -e ž (ọ̑-á) zbirka fotografij v zvezi z določenim delom, vprašanjem: knjigi je priložena obširna fotodokumentacija // zbiranje, pripravljanje take zbirke: organizirati fotodokumentacijo ♪
  9.      fotogéničen  -čna -o prid. (ẹ́) ki ima tako zunanjost, da je posebno primerna za fotografiranje ali filmanje: fotogeničen obraz; on je zelo fotogeničen ♪
  10.      fotográf  -a m (ȃ) kdor se (poklicno) ukvarja s fotografiranjem: slike je dal izdelati fotografu; amaterski fotograf / grem k fotografu; pren. umetnik ni fotograf ♪
  11.      fotográfinja  -e ž (ȃ) ženska, ki se (poklicno) ukvarja s fotografiranjem: bila je risarka in fotografinja ♪
  12.      fotografírati  -am dov. in nedov. (ȋ) prenesti s fotografskim aparatom na filmski trak ali fotografsko ploščo: rad je fotografiral pokrajino; jutri te bomo fotografirali; fotografiral jo je barvno; dal se je fotografirati / si se že kdaj fotografiral si bil že kdaj fotografiran; nepreh. on zelo dobro fotografira fotografíran -a -o: na sliki je fotografiran cel razred ♪
  13.      fotográfka  -e ž (ȃ) ženska, ki se (poklicno) ukvarja s fotografiranjem: uveljavila se je kot modna risarka in fotografka ♪
  14.      fotográfski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na fotografiranje ali fotografijo: turisti s fotografskimi aparati; satelit so opremili z zelo občutljivimi fotografskimi kamerami / fotografski papir papir, prevlečen s snovjo, občutljivo za svetlobo; vstaviti novo fotografsko ploščo / fotografski atelje; fotografska temnica / fotografski posnetek / fotografski postopek / fotografska reportaža fotografski posnetki o čem, navadno s kratkim komentarjem / fotografski arhiv fotográfsko prisl.: svoja opažanja je fotografsko dokumentiral ♪
  15.      fotogrametríja  -e ž (ȋ) geod. fotografiranje zemeljskega površja in izdelovanje kart na osnovi tako dobljenih posnetkov: fotogrametrija gozdov / pri geodetskih delih so uporabljali tudi fotogrametrijo // nauk o tem: velja za utemeljitelja fotogrametrije ♪
  16.      fótomodél  -a m (ọ̑-ẹ̑) oseba, fotografirana za umetniške, modne, reklamne fotografije: svojo filmsko kariero je začela kot manekenka in fotomodel ♪
  17.      fótoslúžba  in fóto slúžba -e ž (ọ̑-ȗ) dejavnost, ki se ukvarja s fotografiranjem po naročilu, zlasti v propagandne, dokumentarne namene: turistični biro ima svojo fotoslužbo / naročiti razglednice kraja pri fotoslužbi ♪
  18.      frákcija  -e ž (á) 1. organizirana skupina v stranki, ki ima o posameznih vprašanjih drugačno mnenje kot večina: pripadati kaki frakciji; ekstremistična frakcija; boj proti frakcijam v stranki; razcepljenost stranke na frakcije 2. s prilastkom tesneje povezana skupina poslancev v parlamentu, ki so ali niso člani iste stranke: socialnodemokratska frakcija v parlamentu 3. fiz. s frakcioniranjem ločena sestavina zmesi: frakcije nafte 4. grad. sipki material, katerega zrna imajo približno isto velikost: nova gramoznica zadošča za gradbene potrebe, primanjkuje le še najdrobnejše frakcije do 3 mm ♪
  19.      frakcionírati  -am nedov. in dov. (ȋ) fiz. postopno ločevati tekoče zmesi na sestavine na osnovi njihovih različnih vrelišč ali različne topnosti: frakcionirati nafto frakcioníran -a -o 1. deležnik od frakcionirati: frakcionirana destilacija, kristalizacija 2. med. opravljen v presledkih, obrokih: frakcionirano črpanje želodčnega soka ♪
  20.      frankatúra  -e ž (ȗ) ptt 1. na poštno pošiljko nalepljena znamka ali odtisnjen žig, ki nadomešča znamko: odposlati pismo brez frankature / filatelistična frankatura 2. frankiranje: vseh znamk ne porabijo za frankaturo ♪
  21.      frankírati  -am dov. in nedov. (ȋ) nalepiti znamko na poštno pošiljko kot dokaz plačane poštnine: frankirati pisma frankíran -a -o: pošiljka je bila nepravilno frankirana ♪
  22.      frankóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na frankiranje: frankovna vrednost znamke ♦ filat. frankovna serija serija znamk ♪
  23.      frekventírati  -am nedov. (ȋ) publ. uporabljati, izkoriščati: pode v stanovanju manj frekventiramo kot v javnih lokalih frekventíran -a -o: frekventiran prostor; frekventirana cesta; usmeriti investicije v najbolj frekventirana turistična območja obiskovana ♪
  24.      frígijski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na Frigijce ali Frigijo: frigijsko prebivalstvo / frigijska čepica v francoski revoluciji stožčasto pokrivalo s povešeno konico kot simbol svobode ♦ muz. frigijska lestvica v srednjeveški cerkveni glasbi diatonična lestvica nealteriranih tonov od tona e navzgor ♪
  25.      frizêr  -ja m (ȇ) kdor se poklicno ukvarja s friziranjem: izučil se je za frizerja; gledališki frizer; frizer za moške, ženske / iti k frizerju; bil je pri frizerju ♪

   1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA