Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IRAN (1.367-1.391)


  1.      etiketírati  -am dov. in nedov. (ȋ) opremiti z etiketo: etiketirati blago, steklenice; pren. to delo bi lahko etiketirali kot daljšo novelo etiketíran -a -o: etiketirane škatle ♪
  2.      etiolírati  -am nedov. in dov. (ȋ) bot. nenormalno se razvijati in postajati bled zaradi pomanjkanja svetlobe pri rasti: rastline v temi etiolirajo etiolíran -a -o: etiolirani listi zelnatih glav; etiolirana rastlina ♪
  3.      etivírati  -am dov. in nedov. (ȋ) agr. sterilizirati in oplemenititi suho sadje: etivirati slive etivíran -a -o: kandirano in etivirano sadje ♪
  4.      evakuírati  -am dov. in nedov. (ȋ) preseliti ljudi ali kaj drugega s področja, ki je ogroženo zaradi naravne nesreče, vojne: evakuirati ponesrečence, ranjence / evakuirali so vse mesto; sovražnik je pred umikom evakuiral taborišče // knjiž. odstraniti, izprazniti: evakuirati gnoj; evakuirati cev s črpalko evakuíran -a -o: evakuirano taborišče ♪
  5.      evalvácija  -e ž (á) knjiž. ocenitev, ovrednotenje: kritika je opozorila na nekritično evalvacijo rezultatov testiranja ♪
  6.      evaporírati  -am dov. in nedov. (ȋ) teh. odstraniti iz česa določeno količino tekočine, tako da ta ob segrevanju prehaja v plinasto stanje, izpariti: evaporirati jajca, mleko; evaporirati mošt evaporíran -a -o: evaporirano mleko ♪
  7.      evforíja  -e ž (ȋ) med. bolnikovo pretirano dobro počutje in razpoloženje: občutiti evforijo; po evforiji je bila bolečina še močnejša; alkoholna evforija; bolnik je v stanju evforije / ekspr. umetnikova evforija po končanem delu ♪
  8.      evidénca  -e ž (ẹ̑) namensko in sistematično spremljanje, vpisovanje podatkov o čem, razvid: voditi evidenco nesreč, rojstev, o plačanih računih; z evidenco kontrolirati planirane naloge; blagovna evidenca; personalna evidenca; evidenca prebivalstva ♦ ekon. družbena evidenca statistično spremljanje vseh denarnih transakcij, v katerih se kažejo pomembna gibanja v narodnem gospodarstvu; filoz. evidenca postopek, s katerim se napravi, da je kaj jasno predstavljeno // zbirka takih podatkov: poglejmo, kaj kaže evidenca; podatek že imamo v evidenci; kartotečna evidenca odjemalcev električne energije ● zadevo vzeti v evidenco začeti jo reševati; računati z njo; stvar imam še v evidenci nameravam jo še rešiti; še računam z njo ♪
  9.      evolvírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. postopno se spreminjati, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike; razvijati se: vsako naziranje evolvira ♪
  10.      evropeizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) prilagajati evropskemu načinu življenja in mišljenja: oblast poskuša evropeizirati deželo / čas, ko se je slovenska zavest začela evropeizirati evropeizíran -a -o: evropeizirano mesto ♪
  11.      faksimilírati  -am dov. in nedov. (ȋ) natisniti, razmnožiti kot faksimile: faksimilirati Trubarjev Katekizem faksimilíran -a -o: faksimilirana izdaja rokopisa Prešernovih Poezij ♪
  12.      fakturírati  -am dov. in nedov. (ȋ) trg. sestaviti, izdati fakturo: fakturirati blago; vse dopoldne je fakturiral fakturíran -a -o: po vrednosti fakturirane proizvodnje je podjetje precej preseglo letni načrt ♪
  13.      fakturíren  -rna -o prid. (ȋ) trg. ki se rabi za fakturiranje: fakturirni stroj ♪
  14.      falánga  -e ž (ȃ) 1. zlasti pri starih Grkih bojna skupina iz več ravnih, gostih vrst pešcev: sovražnik ni mogel razbiti falange; stali so kot močna falanga v boju za svobodo; pren. vsi dobro misleči naj se združijo v falango proti skupni nevarnosti ♦ šah. sklenjena vrsta kmetov iste barve 2. knjiž., s prilastkom skupina ljudi z enakimi interesi, naziranji: generacijska falanga // ekspr., z rodilnikom velika množina: okrog sebe je zbral celo falango somišljenikov; pren. falanga gorskih vrhov 3. španska fašistična stranka: Francova falanga 4. soc., po Fourierovi zamisli socializma osnovna družbena enota ♪
  15.      falírati  -am dov. (ȋ) pog., raba peša gospodarsko propasti: tovarna je falirala; zaradi slabega gospodarjenja je trgovec faliral // slabš. opustiti, prekiniti študij: Janez je faliral v šesti šoli falíran -a -o: faliran študent; falirano podjetje ♪
  16.      falzificírati  -am dov. in nedov. (ȋ) natančno posneti kaj z namenom goljufanja, ponarediti: dijak je falzificiral opravičilo; falzificirati podpis // prikazati kaj drugače, kakor je; popačiti, potvoriti: falzificirati zgodovinska dejstva falzificíran -a -o: falzificirana nakaznica; falzificirane številke iz statistik ♪
  17.      falzifikácija  -e ž (á) falzificiranje: falzifikacija dokumentov / falzifikacija resničnega stanja ♪
  18.      falzifikát  -a m (ȃ) kar je falzificirano; ponaredek, potvorba: rokopis razglasiti za falzifikat / ta statistika je očiten falzifikat ♪
  19.      fantazíja  -e ž (ȋ) 1. prosto kombiniranje misli in predstav, domišljija: fantazija ga je zanesla predaleč; v fantaziji si slikati lepoto tujih dežel; neusahljiva, ustvarjalna, živahna fantazija // sposobnost za tako kombiniranje: otrok ima fantazijo; dramiti, krotiti fantazijo; dela brez fantazije; bujna fantazija; vse to je le plod njegove fantazije 2. predstava, ki ni osnovana na resničnosti: kar je rekel, ni resnica, ampak fantazija; meglene teorije in fantazije; ekspr. živi v praznih fantazijah / bolezenske, vročične fantazije 3. muz. instrumentalna skladba iz glasbenih motivov drugih avtorjev: igrati fantazijo; fantazija na narodno pesem ♪
  20.      fantazmagoríja  -e ž (ȋ) knjiž. podoba, privid, ki nastane iz pretirane fantazije: v pijanosti so se mu rodile fantazmagorije; pregnati grozno fantazmagorijo; pošastna fantazmagorija; svet fantazmagorij / literarna fantazmagorija ♪
  21.      fántek  -tka m (ȃ) 1. deček, zlasti predšolski: fantki in deklice se igrajo na pesku; prosim jopico za petletnega fantka / kot nagovor fantek, je kdo doma? / ekspr. ima dva zdrava fantka majhna sinova / šalj. mamin fantek sin, kateremu posvečajo starši pretirano skrb, nego 2. ekspr. droben, majhen fant: takega fantka se menda ne boš bal ♪
  22.      farizéj  -a m (ẹ̑) 1. pri starih Judih pripadnik verske sekte, ki je pretirano strogo razlagala verske predpise: farizeji in saduceji; lažna pobožnost farizejev 2. slabš. hinavec, licemerec: ne bodimo farizeji; kako se zgraža ta farizej ♪
  23.      fárma  -e ž (ȃ) 1. navadno s prilastkom veliko specializirano kmetijsko družbeno posestvo za gojenje določene vrste živali: kokošja, živinorejska farma; farma bekonov; farma za piščance / ustanovili so novo mlečno farmo 2. zlasti v ameriškem okolju veliko kmetijsko posestvo, navadno specializirano: dati farmo v najem; ima veliko farmo; dela na farmi; film se dogaja na farmi ♪
  24.      fascinírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. vzbuditi veliko občudovanje, presenečenje; močno prevzeti, očarati: igralec nas je s svojo igro fasciniral; njegova pesem jih je fascinirala; ta slika fascinira tudi gledalca, ki se ne spozna na slikarstvo fascinirajóč -a -e: fascinirajoč pogled fasciníran -a -o: fascinirani strmimo nad lepoto ♪
  25.      fasetírati  -am [tudi faz-] nedov. in dov. (ȋ) delati faseto: fasetirati drage kamne ◊ tisk. podlagati klišeje za izravnavo s črkovno višino fasetíran -a -o: fasetirani kamni ♪

   1.242 1.267 1.292 1.317 1.342 1.367 1.392 1.417 1.442 1.467  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA