Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
IPA (76-100)
- osipávati -am nedov. (ȃ) obdajati rastline z zemljo: osipavati krompir osipávati se osipati se: suho listje se osipava / cvetoča jablana se v vetru osipava ♪
- oščípati -am tudi -ljem dov., tudi oščipála (í) 1. s ščipanjem vzdražiti ali povzročiti bolečino: vsega je oščipal 2. s ščipanjem odstraniti: oščipati jagode z grozda ♪
- otípati -am in -ljem dov. (ȋ ȋ) 1. s tipanjem zaznati: v žepu je otipal nekaj trdega; videti, slišati in otipati / otipati s prsti, z roko // s tipanjem a) ugotoviti, najti: pravočasno je otipala kljuko in ušla b) spoznati: v temi je otipal materin obraz / slepec vsako stvar otipa / otipati komu žilo ugotoviti, kako bije, utripa srce 2. tipajoč se dotakniti česa na več mestih: sadja ne bom jedel, ker si vsega otipal; otipal se je, če ima vse s seboj; pren., ekspr. radar otipa celotno ozemlje 3. med. preiskati organe, tkiva, telesne votline s
tipanjem: zdravnik mu je otipal trebuh ● ekspr. senca je otipala ves prostor prešla čez ves prostor ♪
- otipávanje -a s (ȃ) glagolnik od otipavati: gledanje in otipavanje / otipavanje sadja ni dovoljeno / preiskujoče otipavanje bolečega mesta / previdno, vljudno otipavanje koga ♪
- otipávati -am nedov. (ȃ) 1. s tipanjem zaznavati: skrivaj je v žepu otipaval bankovec; gledati, okušati in otipavati // s tipanjem poskušati a) ugotoviti, najti: hodil je počasi in otipaval stopnice z nogo b) spoznati: slepi otrok otipava materin obraz / otipavati blago 2. tipajoč se dotikati česa na več mestih: ne otipavaj sadja; začeli so ga otipavati, če česa ne skriva; pren., ekspr. žaromet neprestano otipava taborišče 3. med. preiskovati organe, tkiva, telesne votline s tipanjem: zdravnik mu je dolgo otipaval želodec 4. ekspr. previdno izpraševati,
preizkušati: najprej ga je samo otipaval, nato pa kar naravnost vprašal; pred vsakim dogovarjanjem se dolgo otipavajo ● ekspr. otipavati komu jetra s temeljitim izpraševanjem, poizvedovanjem razkrivati, odkrivati zlasti negativne lastnosti, ravnanje koga ♪
- participácija -e ž (á) knjiž. udeležba, sodelovanje: participacija delavcev pri odločanju; participacija med občinami za pospeševanje kulturnih dejavnosti; participacija in udejstvovanje ljudi v prostem času / ob participaciji občine bodo obnovili spomenik ∙ žarg. plačati participacijo prispevek za zdravstveno storitev ♦ ekon. participacija pri dohodku ♪
- páščipálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ-ȃ) nav. mn., zool. pajkovci s širokim členastim zadkom in ščipalnicami na pipalkah, Pseudoscorpionidea: suhe južine in paščipalci / knjižni paščipalec ♪
- peripatétičen -čna -o prid. (ẹ́) filoz. nanašajoč se na Aristotelovo filozofijo helenistične dobe: filozofi peripatetične šole / peripatetična filozofija ♪
- peripatétik -a m (ẹ́) filoz. učenec in nadaljevalec Aristotelove filozofije v helenistični dobi: filozofija peripatetikov ♪
- pípa -e ž (í) 1. priprava za kajenje, ki se napolni s tobakom: iztrkati, natlačiti pipo; vzeti pipo iz ust; kadil je iz dolge pipe; lesena, lončena, porcelanasta pipa; s srebrom okovana pipa; pipa s kratko cevjo / vodna pipa v orientalskem okolju pri kateri gre tobakov dim po dolgi cevi skozi posodo z vodo; tobak za pipo / kaditi pipo; prižgal si je pipo 2. priprava za odpiranje in zapiranje pretoka tekočin in plinov: odpreti, zapreti pipo; pipa na sodu / plinska, vodovodna pipa / pipa pušča; iz slabo zaprte pipe kaplja; iz pipe teče voda ● pog. dal je nov sod na pipo začel je točiti pijačo iz novega soda; pog. krčmar je imel na pipi dobro rebulo je prodajal, točil; pipa miru pri
severnoameriških Indijancih okrašena pipa z dolgim, ravnim ustnikom, ki se uporablja zlasti ob sklepanju miru; ekspr. pokadiva pipo miru spraviva se, pobotajva se ◊ obrt. steklarska pipa priprava v obliki cevke za oblikovanje kroglice steklene mase; teh. pipa okrov z vrtljivim stožcem, ki ima prečno odprtino za reguliranje pretoka; kotna pipa na oglu dveh pravokotno stoječih cevi; mešalna pipa ki omogoča mešanje dveh tekočin; mrazna pipa za iztok vode iz cevja ♪
- pipálka -e ž (ȃ) zool. organ pajkovcev in nekaterih žuželk za pik, ugriz ali za tipanje, vohanje: velike pipalke / sprednje in zadnje pipalke pajkov ♪
- pípar -ja m (ȋ) pog. kdor kadi pipo: strasten pipar // izdelovalec pip za kajenje: bil je znan pipar / gorjuški piparji ♪
- píparstvo -a s (ȋ) izdelovanje pip: pozimi se je ukvarjal s piparstvom; piparstvo na Gorjušah ♪
- pípast -a -o prid. (í) podoben pipi: pipast podaljšek ♪
- pípati -am tudi -ljem nedov. (ȋ ȋ) nar. puliti, izdirati: pipati zobe; pipati s korenino vred / pipati korenje, repo; pipal je konju žimo iz repa pípati se potegovati se, puliti se (za kaj): pipati se za zemljo ♪
- podsípati -am tudi -ljem nedov. (ȋ ȋ) s sipanjem spravljati podse: plaz je počasi podsipal hiše / podsipati s kamenjem podsípati se polniti se z usipanjem: rov se podsipa ♪
- pohlipávati -am nedov. (ȃ) v presledkih hlipati: ves čas je sedela v kotu in pohlipavala // v presledkih sunkovito, daveč se dihati: bolnik je stokal in pohlipaval; brezoseb. v prsih ji pohlipava ♪
- popípati -am tudi -ljem dov. (ȋ ȋ) nar. populiti: popipati lan / popipati ptiču perje ♪
- posipálnik -a m (ȃ) knjiž. posodica z luknjičastim pokrovom za posipanje: napolniti posipalnik s sladkorjem ♦ teh. naprava za posipanje ceste s peskom, soljo ♪
- posípanec -nca m (ȋ) gastr. mešanica moke, orehov, sladkorja, ki se potresa na testo: pripraviti posipanec // pecivo iz kvašenega razvaljanega testa, potresenega s tako mešanico: speči posipanec ♪
- posípanje -a s (ȋ) glagolnik od posipati: posipanje cest / posipanje zemlje ♪
- posípati -am tudi -ljem nedov. (ȋ ȋ) delati kaj prekrito s čim sipkim, drobnim: posipati cesto s peskom / posipati sladkor po pecivu; pren., ekspr. svoje pripovedovanje je posipala z dovtipi posípati se zaradi sipkosti, drobnosti ločevati se od nagnjene ali navpične površine: pesek, zemlja se posipa; reševanje je bilo naporno, ker se je v rovu posipala zemlja ● ekspr. bobnelo je, kot da se posipa gora podira; redko zemlja na grobu se posipa poseda; knjiž. posipati se s pepelom kesati se svojih slabih dejanj posípan -a -o: pozimi je ta cesta posipana jo posipajo; neustalj. s peskom
posipana pot posuta ♪
- posipávati -am nedov. (ȃ) posipati: posipavati cesto s peskom ♪
- poščípati -am tudi -ljem dov., tudi poščipála (í) 1. drugega za drugim odščipniti: s kleščami je poščipal konice žebljev; poščipati majhne poganjke // skrajšati, zmanjšati: poščipati pujskom parklje 2. ekspr. krajši čas ščipati: rad je otroke malo poščipal ♪
- poškripávanje -a s (ȃ) glagolnik od poškripavati: poškripavanje koles ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226