Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IPA (390-414)


  1.      džáur  -a [džaur džau̯ra] m (ā) slabš., nekdaj, za muslimane kdor ne pripada muslimanski veri, zlasti kristjan; nevernik, drugoverec: ni se smel družiti z džauri ♪
  2.      efénka  -e ž (ẹ̑) žarg. pištola belgijskega tipa z začetnicama tovarne FN: partizan je imel pri sebi efenko ♪
  3.      efíra  -e ž (ȋ) zool. klobučnjak na razvojni stopnji med polipom in meduzo: efire nastanejo s prečno delitvijo polipa ♪
  4.      ekípen  -pna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ekipo: v znanosti je treba pričeti s sistematičnim ekipnim delom; posamično in ekipno tekmovanje / prejeli so ekipni pokal ekípno prisl.: kolesarji so vozili ekipno; naši smučarji so ekipno osvojili tretje mesto kot ekipa ♪
  5.      eksogamíja  -e ž (ȋ) sklepanje zakonskih zvez samo med pripadniki različnih etničnih, rasnih, verskih skupnosti: običaj eksogamije ♪
  6.      ekstremíst  -a m (ȋ) človek ekstremnih nazorov, dejanj; skrajnež, prenapetež: poznam ga, v vseh stvareh je ekstremist / ekstremisti v moderni arhitekturi // pripadnik ekstremistične skupine, stranke: ekstremisti so v zadnjem času poizkusili več atentatov; levi in desni ekstremisti v stranki ◊ alp. ekstremni alpinist ♪
  7.      eleát  -a m (ȃ) filoz. pripadnik eleatske šole: filozofska šola eleatov ♪
  8.      elitízem  -zma m (ȋ) soc. nazor, da pripadajo prednostni položaji v družbi, na kakem področju človekovega delovanja eliti: zagovorniki elitizma // prizadevanje za uveljavitev tega nazora na kakem področju človekovega delovanja: elitizem v političnih strankah ♪
  9.      emancipíranka  -e ž (ȋ) ekspr. emancipirana ženska: samozavestna emancipiranka // ženska, ki si prizadeva za žensko emancipacijo ♪
  10.      emblém  -a m (ẹ̑) likovno znamenje, ki simbolizira kako pripadnost, dejavnost, idejo: heraldični emblem; rodbinski, vladarski emblem; emblem podjetja; žig s srpom in kladivom, emblemom Partije ♪
  11.      empiríja  -e ž (ȋ) spoznavanje, ki temelji na čutnem dojemanju, opazovanju, izkustvo: ugotoviti s pomočjo empirije; uporabnost tega principa temelji zgolj na empiriji / svet idej in svet empirije / esej uporablja empirijo in intuicijo // spoznanja, ugotovitve, ki temeljijo predvsem na čutnem dojemanju, opazovanju: empirija dokazuje, da je tak način zdravljenja še najuspešnejši ♪
  12.      enakomérnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost enakomernega: enakomernost dogajanja, ritma; enakomernost srčnega utripa / star. pregnati dolgočasno enakomernost enoličnost ♪
  13.      enakopráven  -vna -o prid. (á ā) kateremu pripadajo enake pravice: federacija kot skupnost enakopravnih narodov; oba jezika sta popolnoma enakopravna; pogajati se z enakopravnih pozicij; ženske so enakopravne z moškimi // redko enakovreden, enak: navzela se je njihovih navad in postala z njimi enakopravna enakoprávno prisl.: enakopravno sodelovati pri sestavljanju zakona ♪
  14.      enakoprávnost  -i ž (á) stanje, v katerem pripadajo vsem enake pravice: doseči, uživati, zagotoviti enakopravnost; ekonomska, nacionalna, politična enakopravnost; enakopravnost držav, narodov; enakopravnost žensk; boj za enakopravnost ♪
  15.      endogamíja  -e ž (ȋ) sklepanje zakonskih zvez samo med pripadniki iste etnične, rasne, verske skupnosti ♪
  16.      energétik  -a m (ẹ́) 1. strokovnjak za energetiko: posvetovanje energetikov 2. pripadnik energetizma: energetiki trdijo, da je izvor vsega energija ♪
  17.      enójen  -jna -o prid. (ọ̑) ki je iz enega samega dela, ene enote: enojno okno; enojna vrata / okno z enojnimi šipami / enojni tir; letalo z enojnimi krili ◊ bot. enojni list list z eno samo, celo ali deljeno listno ploskvijo; enojno cvetno odevalo samo venčni ali samo čašni listi; fin. enojno knjigovodstvo knjigovodstvo, pri katerem se vsak poslovni dogodek knjiži samo enkrat, ali v dobro ali v breme; kem. enojna vez vez med dvema atomoma, h kateri prispeva vsak atom po eno valenco; strojn. enojni navoj navoj z enim samim grebenom; tekst. enojna preja preja iz ene same niti; zool. enojni krvni obtok obtok, pri katerem poganja srce samo venozno kri; žel. enojna kretnica kretnica, ki omogoča odcep enega tira od matičnega tira ♪
  18.      epigón  -a m (ọ̑) nav. slabš. kdor posnema dela pomembnejših vzornikov, navadno v umetnosti: on sploh ni pesnik, je epigon; Jurčičevi epigoni; stranski oltar je delo drugovrstnega kiparskega epigona ♪
  19.      esêsovec  -vca m (ȇ) pog., v nacistični Nemčiji pripadnik vojaške organizacije SS: očeta so odpeljali esesovci; esesovci so požgali vas ♪
  20.      esêsovka  -e ž (ȇ) pog., v nacistični Nemčiji pripadnica vojaške organizacije SS: priznala je, da je bila esesovka ♪
  21.      evangélij  -a m (ẹ́) 1. rel. vsak od štirih biblijskih opisov Kristusovega življenja, dela in nauka: prebirati evangelij / evangelij svetega Janeza // odlomek iz teh opisov, ki se bere pri maši: evangelij prve nedelje po binkoštih; evangelij o poslednji sodbi / med pridigo je večkrat segel po evangeliju po knjigi z evangeliji // del maše, ko se bere ta odlomek: v cerkev je prišel šele po evangeliju 2. rel. Kristusov nauk, krščanska vera: oznanjati evangelij / živeti po evangeliju; pren., vznes. oznanjati evangelij bratstva, dela 3. ekspr. osnovna, vodilna načela, pravila česa: Shakespearove besede o igralcih bi morale biti za vsakega igralca evangelij; politični, življenjski evangelij / njegovo pisanje je za nekatere evangelij ● knjiž. odpovedati se svetemu evangeliju v protestantskem okolju, nekdaj protestantski veri; ekspr. oznanjati nov evangelij popolnoma novo, nepričakovano idejo; knjiž. spoznavalec čistega evangelija v protestantskem okolju, nekdaj pripadnik protestantske vere ♪
  22.      evritmíja  -e ž (ȋ) knjiž. enakomernost ritma: pravila evritmije ♦ med. evritmija srca, žile enakomerno, pravilno utripanje ♪
  23.      evrópstvo  -a s (ọ̑) 1. evropska kultura in miselnost: z navdušenjem govoriti o evropstvu; pisateljev odnos do evropstva 2. pripadnost k evropski kulturi, miselnosti: poudarjati svoje evropstvo; zavest evropstva ♪
  24.      fájfa  -e ž (ȃ) 1. pog. priprava za kajenje, ki se napolni s tobakom; pipa: basati fajfo; potegniti iz fajfe / kaditi fajfo ♦ obrt. pipi podoben ornament domače klekljane čipke 2. žarg. negativna ocena (v šoli): dobiti fajfo iz matematike ♪
  25.      falangíst  -a m (ȋ) pripadnik španske fašistične stranke: enote falangistov ♪

   265 290 315 340 365 390 415 440 465 490  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA