Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IPA (26-50)



  1.      evipán  -a m () med. narkotično sredstvo za kratkotrajno omamo: vbrizgati bolniku evipan
  2.      grípa  -e ž (í) nalezljiva bolezen z vročino in vnetjem dihal: gripa letos močno razsaja; zboleti za gripo; epidemija gripe; virus gripe / azijska gripa ki se razširi iz Azije
  3.      hipárion  -a m (ā) pal. izumrli konj iz konca terciarja
  4.      hlípanje  -a s () glagolnik od hlipati: dušeče, zadrževano hlipanje
  5.      hlípati  -am tudi -ljem nedov. () sunkovito, pridušeno jokati: ležala je na postelji in presunljivo hlipala; zdaj samo še hlipa in stoka / ekspr. dekletce je na ves glas hlipalo za polomljeno igračko jokalo // sunkovito, daveč se dihati: pritekel je z zadnjimi močmi, se sesedel na klop in hlipal; kar hlipal je od joka, od smeha ● ekspr. Strah me je, je hlipala deklica hlipaje govorila; redko napol v omedlevici je hlipal za zrakom lovil zrak, sapo hlípati se nar. zahodno, s smiselnim osebkom v dajalniku kolcati se: hlipalo se mu je hlipáje: hlipaje govoriti, zajokati hlipajóč -a -e: hlipajoč glas, jok
  6.      hlípav  -a -o prid. (í) ki hlipa: hlipav otrok / hlipavo stokanje
  7.      hlípavica  -e ž (í) redko sunkovito tresenje, zlasti od joka: nehala je jokati in hlipavica se je počasi umirila
  8.      hrípa  -e ž (í) zastar. gripa: zboleti za hripo
  9.      hrípanje  -a s (í) glagolnik od hripati: težko je poslušal njegovo hripanje in kašljanje
  10.      hrípati  -am in -ljem nedov., í) 1. hripavo govoriti: kašljal je in hripal, da sem ga komaj razumel 2. redko biti hripav: že dalj časa hripa
  11.      hrípav  -a -o tudi hrípav -áva -o prid. (í; í á) ki ima zaradi vnetja glasilk nejasen, nečist glas: hripav človek; že dalj časa je hripav / vriskal je, da je bil ves hripav / hripavo grlo // ki zveni nejasno, nečisto: spregovoriti s hripavim glasom; hripav smeh; slišalo se je hripavo petje hrípavo tudi hripávo prisl.: hripavo govoriti, peti
  12.      hrípavec  tudi hripávec -vca m (í; ) redko hripav človek: hripavca je le s težavo razumel
  13.      hrípavost  in hripávost -i ž (í; á) lastnost, stanje hripavega: zdraviti hripavost; hripavost glasu
  14.      izhlípati  -am tudi -ljem dov. () ekspr. hlipaje reči, povedati: izhlipal je, da je vzel denar
  15.      izpípati  -am tudi -ljem tudi spípati -am tudi -ljem dov. ( ) nar. 1. izpuliti, izdreti: izpipati zob; izpipati s korenino vred / izpipati ptici perje populiti 2. ekspr. z vztrajnim prigovarjanjem priti do česa: izpipal je denar iz njega
  16.      izsipalíšče  -a s (í) kraj, prostor, kamor se kaj izsipa: rudniško izsipališče; izsipališče premoga, žlindre
  17.      izsípati  -am tudi -ljem nedov. ( ) s sipanjem spravljati iz česa: izsipati žito iz vreče / prašniki izsipajo cvetni prah
  18.      iztípati  -am in -ljem dov. ( ) 1. s tipanjem najti: iztipati ključ 2. ekspr. s previdnim poizvedovanjem izvedeti: kurirji so iztipali, da je v vasi sovražnik iztípati se tipaje priti iz česa: počasi so se iztipali iz temne veže
  19.      kipár  -ja m (á) kdor dela, izdeluje kipe: nagrobni spomenik je izklesal kipar; odprli so razstavo plastik znanega kiparja / žarg., um. kipar v lesu ki dela, izdeluje kipe iz lesa
  20.      kipáriti  -im nedov.) nav. ekspr. delati, izdelovati kipe: že dolgo slika, riše in kipari / žarg., um. kipari v glini, kamnu in lesu dela, izdeluje kipe iz gline, kamna, lesa / kipariti dekorativne plastike; pren. Če Prijatelj slika, Kidrič mozaično kipari (B. Kreft)
  21.      kipárjenje  -a s (á) glagolnik od kipariti: slikanje in kiparjenje / kiparjenje v lesu
  22.      kipárka  -e ž (á) ženska, ki dela, izdeluje kipe: slikarke in kiparke
  23.      kipárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na kiparje ali kiparstvo: kiparska razstava; kiparska in grafična dela / kiparska umetnost in slikarstvo / kiparsko dleto
  24.      kipárstvo  -a s () umetnost, ki se ukvarja z delanjem, izdelovanjem kipov: tehnika kiparstva; kiparstvo in slikarstvo / ukvarja se s kiparstvom z delanjem, izdelovanjem kipov / dekorativno kiparstvo
  25.      krípa  -e ž (í) nar. lažji vprežni ali samotežni voz s košem: na dvorišču je stala kripa / naložili so polno kripo gnoja koš na takem vozu // slabš. vozilo, navadno slabše: kupil je staro kripo

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA