Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
IPA (15-39)
- cíparski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na cipa1: ima ciparski izraz na obrazu / ciparska kavarna ♪
- cípati -am nedov. (í ȋ) redko nerodno, težko hoditi: onemogli konji cipajo po cesti ♪
- disipácija -e ž (á) fiz. pojav, pri katerem se zapravlja energija in prehaja toplota od telesa na okolico: disipacija pri trenju ♪
- dosípati -am tudi -ljem nedov. (ȋ ȋ) dodatno, zraven sipati: dosipati moko v vrečo ♪
- dotípati -am in -ljem dov. (ȋ ȋ) s tipanjem seči do česa, najti kaj: dotipal je njeno roko; segel je v žep in dotipal zavojček; v temi sta dotipala vrata / dotipala se je do vžigalic dotípati se s tipanjem priti kam: v temi se je dotipal do vrat; v snežnem metežu so se dotipali do zavetja; s težavo se dotiplje k oknu; komaj se je dotipala v kuhinjo; redko ni se mogel dotipati vrat // knjiž. z razmišljanjem priti do česa: dotipali smo se do umetniških potez pesnikove osebnosti; dotipati se do osnovnih tez referata / ne more se dotipati do jasnosti ♪
- dotipávati se -am se nedov. (ȃ) s tipanjem prihajati kam: slepec se s palico dotipava do izhoda ♪
- ekípa -e ž (ȋ) skupina ljudi, sestavljena za določeno delo, nalogo: na kraj nesreče so poslali opremljene reševalne ekipe; sestaviti ekipo za nogometno prvenstvo moštvo; filmska ekipa; snemalna ekipa radia in televizije; mešana, moška ekipa; ekipe za čiščenje zametov; člani ekipe; delo v ekipi / publ. v Evropi se je močneje usidrala ekipa novejših ameriških avtorjev skupina ♪
- ekipáža -e ž (ȃ) redko ekvipaža ♪
- ekvipáža -e ž (ȃ) nekdaj razkošna kočija, navadno z vprego: pripeljati se v ekvipaži; elegantne dvorne ekvipaže ♪
- emancipácija -e ž (á) pridobitev enakopravnega položaja: boj nerazvitih držav za ekonomsko emancipacijo; nacionalna, politična, rasna emancipacija; težnja po emancipaciji / ženska emancipacija pridobitev enakopravnega položaja žensk z moškimi; gibanje za emancipacijo žene v družbi / duhovna emancipacija ♪
- emancipacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na emancipacijo: emancipacijsko žensko gibanje / emancipacijska gesla ♪
- evipán -a m (ȃ) med. narkotično sredstvo za kratkotrajno omamo: vbrizgati bolniku evipan ♪
- grípa -e ž (í) nalezljiva bolezen z vročino in vnetjem dihal: gripa letos močno razsaja; zboleti za gripo; epidemija gripe; virus gripe / azijska gripa ki se razširi iz Azije ♪
- hipárion -a m (ā) pal. izumrli konj iz konca terciarja ♪
- hlípanje -a s (ȋ) glagolnik od hlipati: dušeče, zadrževano hlipanje ♪
- hlípati -am tudi -ljem nedov. (ȋ) sunkovito, pridušeno jokati: ležala je na postelji in presunljivo hlipala; zdaj samo še hlipa in stoka / ekspr. dekletce je na ves glas hlipalo za polomljeno igračko jokalo // sunkovito, daveč se dihati: pritekel je z zadnjimi močmi, se sesedel na klop in hlipal; kar hlipal je od joka, od smeha ● ekspr. Strah me je, je hlipala deklica hlipaje govorila; redko napol v omedlevici je hlipal za zrakom lovil zrak, sapo hlípati se nar. zahodno, s smiselnim osebkom v dajalniku kolcati se: hlipalo se mu je hlipáje: hlipaje govoriti, zajokati hlipajóč -a -e: hlipajoč glas, jok ♪
- hlípav -a -o prid. (í) ki hlipa: hlipav otrok / hlipavo stokanje ♪
- hlípavica -e ž (í) redko sunkovito tresenje, zlasti od joka: nehala je jokati in hlipavica se je počasi umirila ♪
- hrípa -e ž (í) zastar. gripa: zboleti za hripo ♪
- hrípanje -a s (í) glagolnik od hripati: težko je poslušal njegovo hripanje in kašljanje ♪
- hrípati -am in -ljem nedov. (í ȋ, í) 1. hripavo govoriti: kašljal je in hripal, da sem ga komaj razumel 2. redko biti hripav: že dalj časa hripa ♪
- hrípav -a -o tudi hrípav -áva -o prid. (í; í á) ki ima zaradi vnetja glasilk nejasen, nečist glas: hripav človek; že dalj časa je hripav / vriskal je, da je bil ves hripav / hripavo grlo // ki zveni nejasno, nečisto: spregovoriti s hripavim glasom; hripav smeh; slišalo se je hripavo petje hrípavo tudi hripávo prisl.: hripavo govoriti, peti ♪
- hrípavec tudi hripávec -vca m (í; ȃ) redko hripav človek: hripavca je le s težavo razumel ♪
- hrípavost in hripávost -i ž (í; á) lastnost, stanje hripavega: zdraviti hripavost; hripavost glasu ♪
- izhlípati -am tudi -ljem dov. (ȋ) ekspr. hlipaje reči, povedati: izhlipal je, da je vzel denar ♪
1 15 40 65 90 115 140 165 190 215