Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IPA (115-139)



  1.      pripádnik  -a m () 1. kdor je vključen v kako skupnost: sodelovanje med pripadniki različnih narodov; pripadnik plemstva, delavskega razreda / ugotavljati značilnosti tipičnih pripadnikov posameznih rastlinskih vrst predstavnikov 2. kdor deluje v enotah državne, javne varnosti: pripadnik armade, teritorialnih enot, uprave javne varnosti / med vojno je bil pripadnik partizanskih enot 3. redko pristaš, zagovornik: nauk je kmalu dobil veliko pripadnikov; pripadnik dogmatizma
  2.      pripádništvo  -a s () redko pripadnost: državno, narodno pripadništvo / pripadništvo ideji
  3.      pripádnost  -i ž (ā) dejstvo, da kdo, kaj pripada čemu: pripadnost ozemlja naši državi / javno izražati svojo narodno pripadnost; pripadnost k delavskemu razredu / jezikovna, politična, verska pripadnost / pripadnost fevdalnemu gospodu
  4.      pripádnosten  -tna -o (ā) pridevnik od pripadnost: pripadnostna zavest
  5.      pripahníti  in pripáhniti -em, tudi pripáhniti -em dov. ( á; á ā) zastar. zapahniti, zapreti: pripahniti oknice
  6.      pripájati  -am nedov. (ā) delati, da postane kaj sestavni del česa: državi so pripajali vedno nova ozemlja
  7.      pripálica  -e ž () knjiž., redko pripeka, vročina: popoldanska pripalica
  8.      pripalíti  in pripáliti -im, in pripáliti -im dov. ( á; á) 1. star. prismoditi: pripaliti žgance; jed med kuhanjem mešamo, da se ne pripali 2. zastar. prižgati: pripaliti svečo / pripaliti (si) cigareto 3. zastar. udariti: pripalil ga je z gorjačo pripáljen -a -o 1. deležnik od pripaliti: pripaljen fižol 2. zastar. neumen, omejen: fant je malo pripaljen / kaj si pripaljen
  9.      pripásati  -pášem dov. () 1. narediti, da je kaj nameščeno okrog pasu: pripasati komu revolver, sabljo / pripasati predpasnik 2. pripeti, privezati z varnostnim pasom: pripasati potnike na sedeže / pripasati se z varnostnim pasom
  10.      pripasováti  -újem nedov.) delati, da je kaj nameščeno okrog pasu: hitel je pripasovati meč; pripasoval si je oselnik, da bi šel kosit
  11.      pripásti  -pádem dov., stil. pripàl pripála (á ā) 1. postati last koga: četrtina dediščine je pripadla njemu / po tej pogodbi je to ozemlje pripadlo Jugoslaviji bilo priključeno k njej 2. publ. biti dodeljen, dan: pripadla mu je naloga, da stvar razišče
  12.      pripásti  -pásem dov. (á) pasoč prignati: pastir je pripasel ovce do staje; pren., ekspr. veter je pripasel čredo oblakov nad vas pripásti se pasoč se priti: krava se je pripasla do njive s koruzo; jelen se je pripasel do jase
  13.      pripazíti  in pripáziti -im dov. ( á ) redko popaziti: pripaziti na hišo; malo pripazi, da kdo ne pride
  14.      pripázka  -e ž () knjiž., redko opazka, pripomba: s to pripazko je končal svoj govor
  15.      prisípati  -am tudi -ljem nedov. ( ) s sipanjem dodajati: prisipati sol v posodo; prisipati zemljo k sadiki
  16.      priščipávati  -am nedov. () s ščipanjem skrajševati: priščipavati poganjke
  17.      priškrípati  tudi priškripáti -ljem in -am, in priškrípati -ljem in -am dov. (í á í; í) škripajoč pripeljati: naložen voz je priškripal po cesti / v škornjih je priškripal v dvorano škripajoč prišel
  18.      pritípati  -am in -ljem dov. ( ) s tipanjem najti kaj: pretipal je vso obleko, pa ni nič pritipal; pritipati stikalo pritípati se s tipanjem priti: pritipal se je do vrat; v temi se je pritipal do kopalnice / ekspr. luč se je pritipala do stopnic je prisvetila; pren. misel se je hotela pritipati do konca // ekspr. z razmišljanjem priti do česa: pritipati se do resnice
  19.      prótipápeški  -a -o prid. (ọ̑-) ki je proti papežu: protipapeški pamflet
  20.      prótipápež  -a m (ọ̑-) zgod. papež, ki je izvoljen, postavljen proti še živečemu papežu: protipapež v Avignonu
  21.      prótipártijski  -a -o prid. (ọ̑-á) ki je proti partiji: protipartijska skupina
  22.      prótipartizánski  -a -o prid. (ọ̑-) ki je proti partizanom: protipartizanska ofenziva / protipartizanske enote
  23.      razsipálnik  -a m () agr. stroj za razsipanje, trosenje umetnih gnojil
  24.      razsípanje  -a s () glagolnik od razsipati: razsipanje zrn / lahkomiselno razsipanje denarja, premoženja
  25.      razsípati  -am tudi -ljem nedov. ( ) 1. delati, da kaj sipkega, drobnega ni več skupaj: otrok je razsipal sladkor; zrnje se je razsipalo po tleh / ognjenik razsipa pepel in kamenje bruha // delati, da kaj sipkega, drobnega pride na večjo površino, na več mest: razsipati pesek po dvorišču 2. ekspr. oddajati, razširjati, navadno v veliki količini: sonce razsipa svoje žarke; svetilka je razsipala mehko svetlobo po sobi / razsipati domislice 3. nav. ekspr. pretirano, nepremišljeno porabljati dobrine: lahkomiselno razsipati denar; razsipal je z obema rokama zelo; pren. razsipati svoje moči

   1 15 40 65 90 115 140 165 190 215  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA