Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IN (9.626-9.650)


  1.      debatêr  -ja m (ȇ) kdor (rad) debatira: vsi debaterji so se ustavili ob tem problemu / bil je dober govornik in ognjevit debater ♪
  2.      dêbel  -éla -o [eu̯] prid., debeléjši (é ẹ́) 1. ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma veliko razsežnost, ant. tanek: rastlina z debelimi listi; debela deska, knjiga, preproga, stena; debela plast ledu / debel mah; debel sneg visok; debela zemlja; ekspr. debelo morje globoko / pog. debeli naočniki z veliko dioptrijo; debele nogavice pletene iz debelih niti // ki ima glede na dolžino razmeroma velik obseg, premer: debela bukev, gorjača, palica, vrv / debelejši konec hloda; debel prst, vrat / z debelimi črkami napisan naslov; debela črta 2. z izrazom količine ki izraža razsežnost med najbližjima nasprotnima ploskvama: za prst debela pločevina; kako debela je stena? / pol metra debel sneg / kako debele žeblje potrebuješ? 3. pri manjših okroglih stvareh ki ima razmeroma velike razsežnosti, ant. droben: debele grozdne jagode; debele kaplje; debelo koruzno zrno; ekspr. debele solze; postajati debel // ki sestoji iz razmeroma velikih enot, ant. droben: pridelati debel krompir; debel pesek grob; začel je naletavati debel in redek sneg // z izrazom količine ki izraža razsežnosti: kamen je bil debel za otroško pest; kako debelo je bilo jabolko; kakor lešniki debele solze; kakor kurja jajca debela toča 4. ki ima na telesu razmeroma veliko tolšče, mesa, ant. suh: debel človek; zaklali so debelega prašiča / debele noge, roke / debele ustnice 5. ekspr. ki izraža robatost, grobost: debela kletev; pripovedovali so si debele šale 6. pog., navadno v zvezi z glas, smeh globok, nizek: debel glas; zaslišal se je debel smeh ● pog. debel denar bankovec, kovanec večje vrednosti; ekspr. imeti debelo denarnico imeti veliko denarja; ekspr. ta ima pa debelo kožo neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden; ekspr. debela laž velika, očitna; ekspr. smo že v debeli zimi smo že sredi zime; ekspr. gledala je z debelimi očmi z izbuljenimi; ekspr. do mesta je debelo uro hoda več kot uro; ekspr. ta je pa res debela! ta novica, izjava je zelo pretirana, neverjetna ◊ anat. debelo črevo zadnji, širši del črevesa; etn. debeli četrtek četrtek pred pustnim torkom, praznovan kot dan debelih ljudi; tisk. debeli tisk tisk v krepkih in polkrepkih črkah debélo prislov od debel: debelo peti; beseda je debelo podčrtana pod besedo je debela črta // izraža visoko stopnjo: debelo se je zlagal ● ekspr. debelo gledati, pogledati zelo začudeno; ekspr. ves čas je debelo klel z grobimi besedami; ekspr. debelo pljuniti izpljuniti velik pljunek debéli -a -o sam.: ekspr. debele je govoril, kvasil, razdiral; na debelo pog. na debelo goljufajo, kradejo zelo; pogosto; kupovati, prodajati na debelo; na debelo je namazana s šminko; zapadlo je na debelo snega; za prst na debelo je bilo prahu; trgovina na debelo trgovina, ki kupuje in preprodaja blago v velikih količinah ♪
  3.      debeláča  in debeljáča -e ž (á) nar. belokranjsko koruza: debelača je dobro obrodila ♪
  4.      debeláčen  in debeljáčen -čna -o (ā) pridevnik od debelača: debelačni žganci ♪
  5.      debeláčnica  in debeljáčnica -e ž (ȃ) nar. belokranjsko koruza ali koruznica ♪
  6.      debélcan  -a -o [u̯c in lc] prid. (ẹ̑) ljubk. debel: debelcane dojenčkove ročice ♪
  7.      debeléti  -ím nedov. (ẹ́ í) redko debeliti se: deblo raste v višino, hkrati pa debeli; spodnja ustnica mu je debelela ♪
  8.      debelíca  -e ž (í) nar. debela češnja ali drevo, ki jo rodi: pred hišo je imel po dve drevesi drobnic in debelic ♪
  9.      debelíti  -ím nedov. (ȋ í) delati (bolj) debelo: brejih krav ne smemo preveč debeliti / moka in sladkor debelita debelíti se postajati (bolj) debel: v mladosti je bil suh, pozneje se je začel debeliti; govedo se debeli / drevo se debeli / ekspr. bratov mošnjiček se hitro debeli brat hitro bogati ♪
  10.      debelíž  -a m (í) redko denar večje vrednosti, navadno bankovec: plačati z debeližem; srebrn debeliž; drobiž in debeliž ♪
  11.      debélkast  -a -o [u̯k in lk] prid. (ẹ̑) ekspr. nekoliko debel: debelkasta natakarica ♪
  12.      debeloglàv  in debelogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki ima debelo, veliko glavo: debeloglav fant / debeloglavi kalini ♪
  13.      debeloglávec  -vca m (ȃ) ekspr. kdor ima debelo, veliko glavo: njeni otroci so bili sami debeloglavci / kalin debeloglavec ♪
  14.      debelokljún  -a -o prid. (ȗ ū) ki ima debel kljun: debelokljuni ščinkavci ♪
  15.      debelokóžnat  -a -o prid. (ọ̑) debelokožen: debelokožnati bivol / kako ste trmasti in debelokožnati ♪
  16.      debelolísten  -tna -o prid. (ȋ) ki ima debele liste: debelolistne palme ♦ bot. debelolistna homulica dlakava rastlina z modrikasto zelenimi listi in belimi cveti, Sedum dasyphyllum ♪
  17.      debelolístnica  -e ž (ȋ) nav. mn., bot. rastlina z debelimi, mesnatimi listi; homulica ♪
  18.      debeloníten  -tna -o prid. (ȋ) ki je iz debelih niti: debelonitna tkanina ♪
  19.      debelorép  in debelorèp -épa -o prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́) ki ima debel rep: čreda debelorepih ovc ♪
  20.      debelosemén  -a -o prid. (ẹ̑) agr. ki ima debela, velika semena: debelosemena kumina ♪
  21.      debelóst  -i ž (ọ̑) 1. značilnost debelega: zaradi debelosti ni mogel hoditi; prevelika debelost / nagibati se k debelosti / prašič je dosegel predpisano debelost 2. zastar. debelina: izmeriti debelost deske ♪
  22.      debelúhast  -a -o prid. (ū) ekspr. debel, debelušen: debeluhast župan; mož je debeluhast in zelo rdeč v obraz / bil je nizke, debeluhaste postave ♪
  23.      debelúšec  -šca m (ȗ) šalj. debel človek: sušci in debelušci ♪
  24.      debèr  -brí in déber -bri [nenaglašeno dǝb] ž (ǝ̏ ȋ; ẹ̄) ozka dolina s strmimi pobočji: potok teče po globoko zarezani debri; globoka, tesna deber ♪
  25.      débet  -a m (ẹ̑) fin. leva stran, kolona v knjigovodskih kontih, kamor se vpisujejo obremenitve, v breme ♪

   9.501 9.526 9.551 9.576 9.601 9.626 9.651 9.676 9.701 9.726  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA