Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IN (9.576-9.600)


  1.      dandy  -ja [dêndi in déndi] m (ȇ; ẹ̑) knjiž. v oblačenju in vedenju pretirano eleganten moški: angleški dandyji; nadut dandy ♪
  2.      dánec  -nca m (ȃ) v zvezi veliki danec velik delovni ali hišni pes vitke postave s krepkim oprsjem in zelo kratko dlako; doga: posestvo straži veliki danec ♪
  3.      dánes  [nǝs] prisl. (á) 1. pričujočega, sedanjega dne: danes je njegov god; danes je 4. julij; danes smo prvega (v mesecu); danes zjutraj, zvečer; danes ob 17. uri; do danes mi ni vrnil; od danes ne smeš sama ven; za danes se ni pripravil; za danes dovolj! pa naj bo za danes / pridi danes teden čez sedem dni, danes mesec čez trideset dni; danes teden je umrl 2. v sedanjem času, zdaj: ognjišča so danes že redka; še danes mu stvari niso jasne / star.: danes ta dan je to že zastarelo; še danes ta dan se ga spominjajo ● ekspr. saj nisem šele danes na svet prišel, da ti bom verjel nisem tako neizkušen, naiven; ekspr. znebil bi se ga rajši danes kakor jutri čimprej; knjiž. danes ali jutri bo to odveč prav kmalu; ekspr. tak je: danes tukaj, jutri tam brez obstanka v istem kraju; ekspr. njegova služba je od danes do jutri nestalna, nezanesljiva; knjiž. sloves tega dela ni od danes ali včeraj je že dolgotrajen; ekspr. težav ne premagaš od danes do jutri kmalu, hitro; ekspr. živel je od danes do jutri ne da bi mislil na prihodnost; v slabem, negotovem materialnem položaju; preg. kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri; preg. danes meni, jutri tebi nesreča, smrt lahko vsakogar doleti; sam.: Danes in jutri bosta skoro včeraj (O. Župančič) ♪
  4.      dánji  -a -e prid. (ā) knjiž. ki je na dnu: danji deli globeli; danja odprtina ♦ geogr. danja voda talna voda na dnu doline ♪
  5.      dánost  -i ž (á) knjiž. kar je dano neodvisno od človekove volje: telesne in duševne danosti pri človeku; razčlenjati življenjske danosti, ki so določile umetnikovo podobo; zemljepisne danosti dežele / upoštevati objektivne danosti v določenem trenutku // značilnost tega: zagovarjati danost lastništva; vdati se v danost eksistence ♪
  6.      dantológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za dantologijo: prevajalec in dantolog ♪
  7.      dantologíja  -e ž (ȋ) raziskovanje Dantejevega življenja in dela: nova dognanja v dantologiji ♪
  8.      dár  -ú stil. -a m, tož. mn. stil. darí (ȃ) 1. kar je dano komu v last brez plačila: dati dar; deliti darove; dobiti, prejeti v dar od koga; prinesti v dar; lep dar / dar narave; vznes. darovi zemlje pridelki / žgalni dar v različnih religijah pridelek ali žival, ki se sežge v čast božanstvu // nav. mn., star. daritev, darovanje: Dari opravit bog'nji po navadi prinese Črtomira lahka ladja (F. Prešeren) 2. posebna nadarjenost ali sposobnost za kaj: za to nimam pravega daru; ima poseben dar za glasbo, za jezike / imela sta različne naravne darove; kritični, pesniški dar; dar opazovanja / imeti dar govora imeti sposobnost govorjenja; biti dober govornik ● star. utrujen je bil in dišal mu je božji dar vino; jed; vznes. dobra žena je božji dar srečen je, kdor ima dobro ženo; star. prositi za božji dar za miloščino; knjiž. danajski dar ki ni dan iz prijaznosti, ampak z zahrbtnim namenom; iron. torej si spet dobil dar govora si pripravljen, hočeš spet govoriti ♪
  9.      darávno  vez. (á) zastar. čeprav: hvalila sva vino, daravno je bilo kislo ♪
  10.      dárček  -čka m (ȃ) manjšalnica od dar: darček za spomin ♪
  11.      dárek  -rka m (ȃ) knjiž. manjšalnica od dar: Še vaški je mlinar prinesel za ženina darek s seboj (A. Aškerc) ♪
  12.      darílen  -lna -o prid. (ȋ) s katerim se kaj podari: darilna listina, pogodba / darilni paket za darilo / darilna žival daritvena ♪
  13.      darílnica  -e ž (ȋ) zastar. vrečica ali skrinjica za zbiranje denarja v cerkvi; pušica: okradel je cerkveno darilnico ♪
  14.      darílo  -a s (í) kar je dano komu v last brez plačila: dati, dobiti darilo; novoletna darila; poročno darilo; zmagovalcem so razdelili častne nagrade in praktična darila // zastar. nagrada: razpisati darila za najboljše delo ♪
  15.      daríti  -ím dov. in nedov. (ȋ í) zastar. darovati, podariti: dariti dar; znal je dariti in jemati ♪
  16.      dárker  -ja m (ȃ) pripadnik mlajše generacije, katerega način življenja se kaže v oblačenju v črno: mednarodno srečanje darkerjev ♪
  17.      darotljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž., redko radodaren, darežljiv: bila je prijazna in darotljiva ♪
  18.      daroválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor kaj daruje, podari: zahvaljujemo se darovalcem vencev in cvetja; darovalec krvi krvodajalec; seznam darovalcev / darovalec posestva je zapisan v samostanski kroniki ♪
  19.      darovánje  -a s (ȃ) glagolnik od darovati: zahvalimo se za darovanje cvetja ♦ etn. darovanje izročanje darov ženinu in nevesti ob poroki; rel. darovanje del maše, ko duhovnik daruje Bogu kruh in vino; cerkveno darovanje dajanje denarja za cerkvene potrebe, včasih v zvezi s sprevodom vernikov okoli oltarja ♪
  20.      darováti  -újem dov. in nedov. (á ȗ) 1. dati komu kaj v last brez plačila: darovati revežu; daroval je za poplavljence / darovati knjigo za rojstni dan podariti; pren., knjiž. darovala mu je svojo ljubezen, mladost ∙ knjiž. v zakonu je darovala življenje dvema otrokoma je rodila dva otroka 2. opraviti daritev: darovati bogovom / darovati jagnje, žito dati kot obredno žrtev; pren., vznes. darovali so svoje življenje za svobodo ◊ rel. darovati mašo maševati darován -a -o: darovana žival; življenje ni bilo darovano zaman ♪
  21.      daróvnica  -e ž (ọ̑) v srednjem veku darilna listina: knez je podpisal darovnico za samostan; darovnica o podaritvi njiv in travnikov ♪
  22.      darovník  in daróvnik -a m (í; ọ̑) star. darovalec ♪
  23.      dàsi  in dasi vez. (ȁ) knjiž., v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; čeprav: ni ga ogovoril, dasi ga je spoznal; dasi ga mrazi, mu stopa pot na čelo // za omejevanje: to so hudi, dasi zasluženi očitki // navadno z nikalnico za izvzemanje: bila je zares čedno dekle, dasi ne ravno lepotica ♪
  24.      dáščiti  -im, in daščíti in dáščiti -im nedov. (á ȃ; ȋ á ā) les. cepiti les v skodle ♪
  25.      datácija  -e ž (á) publ. časovna določitev pojava, nastanka česa: približna datacija; datacija rokopisa, umetnine ♪

   9.451 9.476 9.501 9.526 9.551 9.576 9.601 9.626 9.651 9.676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA