Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
IN (851-875)
- barabín -a m (ȋ) ekspr. ničvreden človek, malopridnež: barabin je debelo lagal ♪
- barabínstvo -a s (ȋ) ekspr. malopridnost: kakšno barabinstvo! ♪
- bárin -a m (ȃ) v carski Rusiji zemljiški gospod: njegov oče je bil barin starega kova ♪
- barvína -e ž (í) redko barvilo: rdeča krvna barvina / barvati z organskimi barvinami ♪
- básklarinét -a m (ȃ-ẹ̑) muz. glasbilo, ki zveni oktavo nižje od klarineta: elegija za basklarinet in klavir ♪
- básso contínuo bássa contínua [basokon-] m (ȃ-ȋ) muz. basovski part, označen s številkami akordov, ki jih izvajalec improvizira na glasbilu s tipkami: orgle so izvajale basso continuo ♪
- bátina -e ž (ȃ) 1. nav. mn., ekspr. močen udarec: ali bodo padale batine! dobiti batine / obsodili so ga na trideset batin 2. star. palica: zamahniti z grčavo batino ♪
- bátinanje -a s (ȃ) glagolnik od batinati: kaznovati z batinanjem / to je bilo batinanja! ♪
- bátinati -am nedov. (ȃ) nekdaj kaznovati z udarci palice: javno so ga batinali / ekspr. batinali so ga kakor psa pretepali, tepli ♪
- bedákinja -e ž (á) ekspr., redko omejena, neumna ženska ♪
- beduín -a m (ȋ) arabski nomad v severni Afriki: puščavski beduini ♪
- beduínka -e ž (ȋ) ženska oblika od beduin: lepa beduinka ♪
- beduínski -a -o (ȋ) pridevnik od beduin: beduinski konj ♪
- begína -e ž (ȋ) v Belgiji in v Holandiji članica ženskim redovnim družbam podobne skupnosti ♪
- bekasína -e ž (ȋ) zool. močvirska ptica z meketajočim glasom v času parjenja; kozica: jata preplašenih bekasin ♪
- belín -a m (ȋ) 1. dnevni metulj z belimi krili: nad njivo leti belin ♦ zool. glogov, kapusov belin 2. redko albin ♪
- belína -e ž (í) 1. lastnost belega, bela barva: perilo blešči od beline; čista, mlečna, snežna belina; belina obraza, rjuhe, stene 2. redko kar je belo: pogledal je od strani, da se je zabliskala očesna belina; čez lase je vrgla tanko belino belo tkanino; črnilo se je razlezlo po belini po belem papirju ◊ agr. belo grozdje; belo vino; anat. bela živčna snov v osrednjem živčevju ♪
- belínček -čka m (ȋ) manjšalnica od belin: nad cvetom je poplesaval belinček ♪
- belínka -e ž (ȋ) redko, rabi se samostojno ali kot prilastek belkasta žival: koza belinka ♪
- beljakovína -e ž (í) biol., kem. organska spojina, ki jo sestavljajo velike komplicirane molekule, zgrajene iz aminokislin: beljakovine so bistvena sestavina živalskih in rastlinskih celic; mlečna, rastlinska, živalska beljakovina; razkroj beljakovin ♪
- beljakovínast -a -o prid. (í) 1. podoben beljakovini: beljakovinasta tekočina 2. redko beljakovinski: beljakovinasta hrana ♪
- beljakovínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na beljakovino: beljakovinska hrana; beljakovinska krmila / beljakovinske snovi, ki jih proizvajajo celice ♪
- beljavína -e ž (í) redko beljava ♪
- belorúščina -e ž (ȗ) jezik Belorusov ♪
- bencín -a m (ȋ) vnetljiva tekočina za pogon ali čiščenje: natočiti bencin; smrdi po bencinu; prati v bencinu; politi z bencinom; motorni bencin; mešati navadni in super bencin; to vozilo porabi malo bencina ∙ pog., šalj. zdajle ne bi škodilo malo bencina alkoholne pijače ♦ farm. čisti bencin za rane; teh. lahki bencin z majhno specifično težo; visokooktanski bencin ki ima oktansko število okoli sto ♪
726 751 776 801 826 851 876 901 926 951