Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
IN (7.476-7.500) 
- bíomása -e ž (ȋ-ȃ) biol. masa vseh rastlin, živali, ki rastejo, živijo na določenem področju: energija biomase ♪
- bíopsiholóški -a -o prid. (ȋ-ọ̑) nanašajoč se na biološke in psihološke procese pri človeku: raziskovati zločinstvo z biopsihološkega vidika ♪
- bíorítem -tma m (ȋ-í) periodično spreminjanje fizioloških in psiholoških procesov pri živih bitjih kot odziv na okolje, spremembe v njem: določiti bioritem; dnevni, mesečni bioritem ♪
- bioskóp tudi bioskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) zastar. kino, kinodvorana: Ljubljana je dobila prvi bioskop ♪
- bíotéhnika -e ž (ȋ-ẹ́) veda o uporabi tehnike pri gojenju organizmov: živinska biotehnika ♪
- bíotipologíja -e ž (ȋ-ȋ) veda, ki ugotavlja in proučuje tipe organizmov ♪
- biotít -a m (ȋ) min. rudnina magnezijev železov alumosilikat s hidroksilno skupino in fluorom ♪
- biotóp -a m (ọ̑) biol. prostor, v katerem živijo živali in rastline v enakih življenjskih razmerah, življenjski prostor: mlaka je biotop za različne organizme ♪
- bípiramída -e ž (ȋ-ȋ) geom. telo, sestavljeno iz dveh piramid; dvojna piramida: površina bipiramide ♪
- bíplán -a m (ȋ-ȃ) aer. letalo z dvojnimi krili; dvokrilnik: preizkušal je starinski biplan ♪
- bíra -e ž (í) nav. rod. ed., star. vrsta, sorta: nočem imeti opravka z ljudmi njegove bire / to je svoje bire človek ∙ star. knjige vsake bire in baže različne vrednosti, navadno slabše vrste ♪
- bíren -rna in bírenj -rnja m (í) nar. prostorninska mera, navadno za žito, približno 80 l: Dihurjeva bajta je imela pet njiv, na največjo je prišlo nekaj okrog dva birna posetve (Prežihov) ♪
- bíren -rna -o prid. (ȋ) bot., v zvezi birni plod plod, nastal iz cveta z več pestiči: birni plod rdeče jagode, maline ♪
- birét -a m (ẹ̑) trirogo obredno pokrivalo katoliških duhovnikov: župnik se je pokril s črnim biretom; rdeči kardinalski biret ♪
- biréta -e ž (ẹ̑) kem. steklena cev z merilno lestvico in pipico za merjenje prostornine odtočene tekočine ♪
- birìč -íča m (ȉ í) 1. nekdaj nižji uslužbenec, izvrševalec odločb sodne ali zemljiške oblasti: birič je klical, zastar. oklicaval ukaze; uiti biričem; graščak je poslal biriče po kmeta; mestni birič; gleda kakor birič mrko, neprijazno; zastar. beži, kakor bi ga devet biričev podilo ∙ ekspr. ni se bal ne biriča ne hudiča nikogar se ni bal; vse si je upal 2. ekspr. osovražen predstavnik oblasti: preklinjati gospodo in biriče / Samo milijon nas je, milijon umirajočih med mrliči, milijon, ki pijejo mu kri biriči (Kajuh) ♪
- biríštvo -a s (ȋ) 1. biriška služba: birištvo mu je prinašalo skromne dohodke 2. ekspr. nasilje, ovaduštvo: birištvo je bilo v najlepšem cvetu ♪
- bírmati -am dov. in nedov. (ȋ) rel. podeliti zakrament birme: birmal ga je mariborski škof bírman -a -o: biti birman ♪
- biró -ja m (ọ̑) 1. navadno s prilastkom pisarna, urad, poslovalnica: prepisni, projektivni, turistični biro / konstrukcijski biro tovarne; biro za tisk / oditi iz biroja 2. polit. vodilni organ v organizaciji: izvoliti v biro kongresa; sestanek partijskega biroja / Informacijski biro komunističnih partij ♪
- birokratizírati -am nedov. in dov. (ȋ) nav. slabš. uvajati birokratizem: birokratizirati družbene odnose; ustanova se je birokratizirala birokratizíran -a -o: birokratizirani državni aparat ♪
- birokrátstvo -a s (ȃ) redko birokracija, birokratizem: odprava birokratstva iz uradov; prepad med ljudstvom in birokratstvom ♪
- birotéhnika -e ž (ẹ́) adm. vse administrativno tehnično delo: prizadevanje za izboljšanje birotehnike // tehnični pripomočki in oprema za to delo ♪
- bís medm. (ȋ) izraža zahtevo po ponovitvi programske točke, še (enkrat): občinstvo je vpilo pevcem: bis, bis ♪
- bis... ali bís... in bis... prvi del zloženk (ȋ) kem. nanašajoč se na podvojitev atomske skupine v molekuli: bisfenol ♪
- bis tkanina gl. bisus ♪
7.351 7.376 7.401 7.426 7.451 7.476 7.501 7.526 7.551 7.576 
