Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IN (7.301-7.325)



  1.      bélski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ljudi bele rase: belske poteze obraza / zaprli so cesto, ki povezuje črnsko in belsko naselje
  2.      belúga  -e ž (ú) zool. zelo velika riba, ki živi zlasti v Črnem in Kaspijskem morju, Huso huso: kaviar iz iker beluge
  3.      belúš  -a m (ú) sredozemska kulturna rastlina ali njen užitni mesnati poganjek: jesti beluše; štajerski beluš; beluši v solati; nasad belušev ♦ bot. ostrolistni beluš zimzelena grmičasta rastlina z bodečimi nepravimi listi, Asparagus acutifolius; Sprengerjev beluš sobna rastlina z dolgimi visečimi stebelci in iglicam podobnimi vejicami, Asparagus sprengeri
  4.      bémberg  -a m (ẹ̑) trg. tkanina iz bakrove umetne svile za žensko perilo in obleke: perilo iz bemberga; neskl. pril.: bemberg svila
  5.      benefícij  -a m (í) 1. rel. za trajno ustanovljena cerkvena služba, zvezana z dohodki, zlasti iz nepremičnin: podeliti, ustanoviti beneficij; bogat beneficij 2. knjiž. ugodnost, prednost: podjetje ne uživa nobenih komunalnih beneficijev
  6.      beneficírati  -am dov. in nedov. () jur., navadno v zvezi z doba šteti, upoštevati več, kot dejansko je: beneficirati delovno, zavarovalno dobo beneficíran -a -o: beneficiran delovni staž
  7.      benéški  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na Benetke: beneški trgovec / beneški cekin, dož; beneška republika / beneško zrcalo ♦ les. beneški jarmenik žaga z enim listom in lesenim ogrodjem za žaganje hlodov v deske; venecijanka; tur. beneška noč nočna prireditev na vodi, navadno z ognjemetom 2. nanašajoč se na Benečijo: beneška meja; beneško narečje
  8.      benéškoslovénski  -a -o prid. (ẹ̑-ẹ́) nanašajoč se na Beneške Slovence ali Beneško Slovenijo: beneškoslovenska govorica; beneškoslovenska manjšina
  9.      bentál  in béntal -a m (; ẹ̑) biol. morsko ali jezersko dno kot življenjski prostor organizmov: značilnosti živali v bentalu
  10.      bentíti  -ím nedov. ( í) ekspr. 1. hrupno izražati jezo, robantiti: ves dan je bentil okoli hiše; oče benti nad sinom 2. pridušati se, preklinjati: razsajal je in bentil; bentiti po srbsko / preh. bentiti konja
  11.      bentonít  -a m () min. glina, ki z vodo močno nabrekne in se uporablja zlasti kot belilo v kemični industriji: odkrili so nova nahajališča bentonita
  12.      bénz...  prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na spojine, ki imajo benzenov obroč: benzaldehid
  13.      bénzaldehíd  -a m (ẹ̑-) kem. po grenkih mandeljnih dišeča tekočina za izdelovanje dišav
  14.      benzén...  prvi del zloženk (ẹ̑) kem. nanašajoč se na spojine, ki imajo benzenov obroč: benzensulfonat
  15.      bénzo...  prvi del zloženk (ẹ̑) kem. nanašajoč se na spojine, ki imajo benzenov obroč: benzokinon
  16.      benzójev  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na benzoo: benzojeva smola / benzojeva tinktura
  17.      béra  tudi bíra -e ž (ẹ́; í) 1. kar je nabrano, zbirka: bera ni bila slaba: imel je polno torbo / bogata bera besed 2. redko nabiranje: priti na bero ♦ čeb. jesenska bera paša 3. nekdaj dajatev učitelju ali cerkvenim ljudem: dajati, pobirati bero; priti po bero; vinska bera; bera žita in drv
  18.      beráč 1 -a m (á) 1. kdor prosi, pobira miloščino: dati beraču dar, vbogajme; razcapan berač; berač iz navade 2. ekspr. zelo reven človek: Mi smo kajžarji in berači, smrdimo po gnoju! (I. Cankar)pog. nabral se ga je kakor berač mraza zelo se je napil; pog. sneži, kakor bi se berači tepli v debelih kosmih; preg. vsak berač svojo malho hvali vsakdo hvali svojeigr. varianta nekaterih iger s kartami, pri kateri igralec ne sme dobiti nobenega vzemka
  19.      beráč 2 -a m (á) 1. nar. vzhodno obiralec grozdja; trgač: po vinogradih se razlega pesem beračev 2. nar. zahodno košek, cajna: pobirati sadje v berače
  20.      beráček  -čka m (á) otrok, ki prosi, pobira miloščino: razcapan beraček
  21.      beračíca  -e ž (í) ženska oblika od berač1: ob cerkvenem zidu so sedeli berači in beračice / z beračico se ne boš ženil
  22.      beračíja  -e ž () ekspr. 1. majhno, revno premoženje: nakladala je na voz svojo beračijo / priženiti se na beračijo 2. redko beračenje: biti obsojen zaradi beračije 3. redko zelo revni ljudje: za delo je najemal viničarsko beračijo
  23.      beráčiti  -im nedov.) 1. prositi, pobirati miloščino: delat pojdi, namesto da beračiš; beračiti od hiše do hiše; na stara leta je beračil 2. ekspr. ponižno prositi, prosjačiti: ne bom beračil za službo / beračiti za ljubezen
  24.      beráški  -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na berače: a) beraška malha ∙ priti na beraško palico popolnoma obubožati; spravil jih je na beraško palico povzročil je, da so izgubili vse premoženje b) bogatin ni maral v hišo beraške neveste / beraški pogreb ♦ rel. beraški red samostanski red, ki se odpoveduje vsakemu premoženju 2. ekspr. po materialni vrednosti nezadosten: garal jim je za beraško plačo / taka beraška večerja
  25.      beráštvo  -a s () ekspr. velika revščina: živeti v beraštvu; pren. kulturno beraštvo

   7.176 7.201 7.226 7.251 7.276 7.301 7.326 7.351 7.376 7.401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA