Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IN (7.226-7.250)



  1.      bebljánje  -a [bǝb in beb] s () glagolnik od bebljati: bebljanje otrok
  2.      bebljáti  -ám [bǝb in beb] nedov.) 1. nerazločno govoriti: pijanec beblja s težkim jezikom // poskušati govoriti, nepopolno izgovarjati: mala beblja 2. slabš. govoriti, pripovedovati: neprestano beblja neumnosti
  3.      bebljàv  -áva -o [bǝb in beb] prid. ( á) ki (rad) beblja: bebljav otrok
  4.      bebljávec  -vca [bǝb in beb] m () kdor beblja
  5.      becquerél  in bekerél -a [bekerel] m (ẹ̑) fiz. enota za merjenje radioaktivnosti: kilogram hrane ne sme imeti več kot šeststo becquerelov (Bq)
  6.      bèč  -à in -a [bǝč] m (ǝ̏ , ǝ̀) nar. zahodno sod
  7.      bečáti  -ím nedov., béči in bêči; béčal in bêčal (á í) 1. lov. odsekano se oglašati, rukati: jelen, srnjak beči 2. star. beketati: ovce bečijo
  8.      bèček  -čka in bečèk -čkà [bǝč] m (ǝ̄; ǝ̏ ) manjšalnica od beč: beček piva
  9.      béda  -e ž (ẹ́) velika materialna ali duhovna stiska: vojske so pahnile prebivalstvo v največjo bedo; živeti v bedi; bil je prava podoba bede in zapuščenosti / knjiž. izjokal je vso bedo svojega srca
  10.      bedénec  in bedênec -nca m (ẹ́; é) redko izpuščaj, mozolj: bedenec na nosu
  11.      bedràt  -áta -o prid. ( ā) ki ima debela stegna: Bila je srednje velika baba, krepka, bedrata in prsata (Prežihov)
  12.      bêdrnat  -a -o in bedrnàt -áta -o prid. (ē; ā) ki ima debela stegna: bedrnato dekle
  13.      bêdro  -a stil. -ésa s (é, ẹ̑) noga nad kolenom; stegno: smejal se je in se tolkel po bedrih / obirati kurje bedro // nav. mn., pog., šalj. noga: hlače mu kar opletajo po suhih bedresih
  14.      bég 1 -a m (ẹ̑) 1. hitro umikanje iz strahu, pred nevarnostjo: pognati se, spustiti se v beg; zapoditi sovražnika v beg; divji, paničen beg; beg v gozdove; pren. beg pred samim seboj // rešitev iz neugodnih razmer: beg iz zapora; knjiž. beg iz stvarnosti, od življenja ∙ publ. zločinec je na begu ga še niso prijeli 2. knjiž. hitro časovno odmikanje: beg časa, let / beg valov ◊ astr. beg osvetij medsebojno oddaljevanje osvetij; ekon. beg z dežele odseljevanje ljudi v mesta
  15.      begánica  -e [tudi bǝg] ž () nar. gorenjsko snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: vitke in visoke beganice
  16.      bégati  -am nedov. (ẹ̑) 1. nemirno hoditi sem in tja: žival bega po kletki; begati po gozdu, po sobi; begati sem ter tja / sence begajo po stenah / njegov pogled bega naokrog; begati z očmi; pren. misli begajo od spomina do spomina 2. knjiž. biti v zmoti, v nejasnosti: človek pogosto bega in blodi 3. preh. spravljati v zmedenost, v zmoto: to ljudi moti in bega; čudne sanje ga begajo; dekle mu bega misli; ne begaj ga z vražami begajóč -a -e: begajoč pogled
  17.      bégav  -a -o in begàv -áva -o prid. (ẹ́; á) knjiž. nemiren, begajoč: begave oči
  18.      bégniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) redko švigniti, šiniti: urne noge so begnile mimo / pogled mu je begnil po ljudeh; pren. misli so begnile v domači kraj
  19.      begónija  -e ž (ọ́) vrtna ali sobna rastlina z velikimi listi in raznobarvnimi cveti: cvetoča begonija ♦ vrtn. gomoljasta, kraljevska begonija
  20.      bégovica  -e ž (ẹ̑) v fevdalni Turčiji begova žena: beg in begovica
  21.      begúnec  -nca m () kdor (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo: pognali so se za beguncem; goriški begunci v prvi svetovni vojni / vojaški begunec dezerter // kdor se izseli v tujino iz političnih vzrokov; emigrant: politični begunec je zaprosil za azil
  22.      begúnski  -a -o prid. () nanašajoč se na begunce: begunsko taborišče / begunska vlada vlada, ki zaradi okupacije ali izgube oblasti v državi deluje v tujini
  23.      behaviorízem  -zma [bihevjo-] m () psih. ameriška psihološka smer, ki proučuje človeka iz njegovega obnašanja in ravnanja: pristaš behaviorizma
  24.      beige  tudi bež [béž] prid. neskl. (ẹ̑) podoben naravni barvi volne, umazano bel: priljubljeni barvi sta beige in siva; moda te sezone priporoča beige tone
  25.      beketáti  -ám in -éčem nedov., ẹ́) oglašati se z glasom be: jagnje otožno beketa; lačne ovce beketajo v staji

   7.101 7.126 7.151 7.176 7.201 7.226 7.251 7.276 7.301 7.326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA