Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IN (576-600)


  1.      intraceluláren  -rna -o prid. (ȃ) biol. ki je, živi v celici: intracelularni parazit ♪
  2.      intramuskuláren  -rna -o prid. (ȃ) med. ki se da v mišico: intramuskularna injekcija ♦ agr. zaradi intramuskularnega loja je vrednost mesa drugačna loja v mišici ♪
  3.      ìntransigénca  -e ž (ȉ-ẹ̑) knjiž. nepopustljivost: intransigenca njegovega stališča jih je presenečala ♪
  4.      ìntransigénten  -tna -o prid. (ȉ-ẹ̑) knjiž. ki ne spremeni svoje odločitve v določenem vprašanju, pojavu, nepopustljiv: biti intransigenten v svojih načelih / intransigentno stališče ♪
  5.      ìntranzitíven  -vna -o prid. (ȉ-ȋ) lingv. neprehoden: intranzitivni glagoli ♪
  6.      intravenózen  -zna -o prid. (ọ̑) med. ki se da v veno: intravenozna infuzija, injekcija / intravenozno hranjenje ♪
  7.      intríga  -e ž (ȋ) nav. mn., nav. slabš. zvijačno, zahrbtno dejanje proti komu, spletka: delati, kovati, snovati intrige; to je grda intriga; ljubezenske, politične intrige; opravljanje in intrige ♪
  8.      intrigánt  in intrigànt -ánta m (ā á; ȁ á) nav. slabš. kdor intrigira, spletkar: ta človek je velik intrigant; politični intriganti ♪
  9.      intrigántka  -e ž (ā) nav. slabš. ženska, ki intrigira, spletkarka: nevarna intrigantka ♪
  10.      intrigántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na intrigante ali intrigantstvo, spletkarski: intrigantsko ozračje / intrigantske ženske ♪
  11.      intrigántstvo  -a s (ā) nav. slabš. zvijačno, zahrbtno delovanje proti komu, spletkarjenje: zašel je v kolesje intrigantstva in komolčarstva / intrigantstvo in neodkritost ♪
  12.      intrigírati  -am nedov. (ȋ) nav. slabš. zvijačno, zahrbtno delati proti komu, spletkariti: kamor pride, začne intrigirati / zelo so intrigirali proti njemu ♪
  13.      introdúkcija  -e ž (ú) 1. knjiž., redko uvod, uvajanje: prvi del pesnitve je nekaka introdukcija v dogodke epa ♦ muz. uvod, zlasti v prvi stavek instrumentalne skladbe, navadno v počasnem tempu 2. gozd., vrtn. uvedba, vnašanje nove drevesne, rastlinske vrste: introdukcija smreke in jelke v gozd ♪
  14.      intróitus  -a in -ta m (ọ̑) rel. besedilo, navadno iz psalma, ki se moli ali poje ob začetku maše, vstopni spev ♪
  15.      introjékcija  -e ž (ẹ́) psih. vnašanje lastnosti, značilnosti okolja ali drugih oseb v lastno osebnost ♪
  16.      intronizácija  -e ž (á) knjiž. podelitev, priznanje visoke cerkvene službe ali vladarske oblasti s simbolično postavitvijo na prestol; ustoličenje, umestitev: škofovska intronizacija; intronizacija vladarjev // ekspr. podelitev, priznanje vzvišenosti, veljave, moči: to delo je pravzaprav intronizacija besedne umetnosti ♪
  17.      intronizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. podeliti, priznati visoko cerkveno službo ali vladarsko oblast s simbolično postavitvijo na prestol; ustoličiti, umestiti: slovesno intronizirati ♪
  18.      introspékcija  -e ž (ẹ́) knjiž. opazovanje lastnih čustev, hotenj ali misli, samoopazovanje: v obeh navedenih delih je pisateljevo izhodišče introspekcija; pesnikova lirska introspekcija; popolna introspekcija ♪
  19.      introspektíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na introspekcijo: introspektivna usmerjenost; introspektivno razčlenjevanje osebnosti / introspektiven človek / introspektivni roman ♦ psih. introspektivna psihologija introspektívno prisl.: introspektivno razčlenjevati ♪
  20.      introvêrten  -tna -o prid. (ȇ) psih. introvertiran: introvertna osebnost ♪
  21.      introvertíran  -a -o prid. (ȋ) psih. usmerjen v svoj notranji svet: introvertirani in ekstravertirani tip človeka; introvertirana osebnost ♪
  22.      introvertíranost  -i ž (ȋ) psih. lastnost, značilnost introvertiranega človeka: temu je vzrok njegova prevelika introvertiranost ♪
  23.      intrúzija  in intruzíja -e ž (ú; ȋ) geol. vdor magme v zemeljsko skorjo: obsežna intruzija // petr. kamnina, ki pri tem nastane, zaval ♪
  24.      intruzíven  -vna -o (ȋ) pridevnik od intruzija: intruzivno delovanje ♪
  25.      intuícija  -e ž (í) neposredno dojemanje, zaznavanje bistva česa, neodvisno od razumskega razčlenjevanja, navdih: predati, prepustiti se intuiciji; delati, ustvarjati po intuiciji, z intuicijo; obdarjen z intuicijo; ekspr. delo je sad gole intuicije // intuitivnost: imeti intuicijo; razprava priča o veliki avtorjevi intuiciji ♪

   451 476 501 526 551 576 601 626 651 676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA