Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IN (5.576-5.600)


  1.      vínce  -a s (ȋ) ekspr. manjšalnica od vino: piti vince; rdeče, rujno vince; kozarec vinca / vince v sodih že vre / trte so spet rodile vince grozdje, iz soka katerega bo nastalo vino; iz grozdja stiskati vince sok, iz katerega bo nastalo vino ♪
  2.      vincentínka  -e ž (ȋ) rel. redovnica reda, ki se ukvarja s strežbo bolnikom po domovih: bolniku streže vincentinka; usmiljenke in vincentinke / sestra vincentinka // v nekaterih deželah usmiljena sestra: v bolnici delajo vincentinke ♪
  3.      vínčece  -a [čǝc] s (ȋ) manjšalnica od vince: piti vinčece; rumeno, sladko vinčece; kozarec vinčeca ♪
  4.      vínček  -čka m (ȋ) ekspr. manjšalnica od vino: piti vinček; sladek vinček; liter vinčka ♪
  5.      vínčestrka  in vinčéstrka -e ž (ȋ; ẹ̑) voj. puška repetirka ameriške proizvodnje s cevastim magazinom pod cevjo: streljati z vinčestrko ♪
  6.      vínčkar  -ja m (ȋ) ekspr. kdor rad pije vino: biti vinčkar ♪
  7.      vindicírati  -am dov. in nedov. (ȋ) jur. zahtevati vrnitev svoje stvari: vindicirati izgubljeno, ukradeno stvar ♪
  8.      víndišarski  -a -o prid. (ȋ) v avstrijskem okolju 1. za nasprotnike pripadnosti koroških Slovencev slovenskemu narodu nanašajoč se na Vindišarje: vindišarski jezik / vindišarska teorija teorija, po kateri del prebivalcev avstrijske Koroške govori slovenščini samo sorodno slovansko narečje in predstavlja posebno narodnostno skupnost 2. slabš. slovenski: vindišarske pesmi; vindišarska vas ♪
  9.      víndiški  -a -o prid. (ȋ) v avstrijskem okolju vindišarski: vindiški jezik / kot psovka vindiški pes ♪
  10.      víničar  -ja m (ȋ) 1. do 1945 kdor za stanovanje v hiši pri vinogradu in za plačilo v pridelku, denarju obdeluje tuj vinograd: haloški viničarji; siromaštvo viničarjev; vinogradniki in viničarji 2. zastar. vinogradnik: bogat, ugleden viničar ♪
  11.      viničaríja  -e ž (ȋ) do 1945 hiša, navadno z manjšim zemljiščem, v kateri stanuje viničar: živeti v viničariji; razpadajoča viničarija; vinograd z viničarijo ♪
  12.      viničáriti  -im nedov. (á ȃ) do 1945 za stanovanje v hiši pri vinogradu in za plačilo v pridelku, denarju obdelovati tuj vinograd: viničariti na nekdaj lastnem vinogradu ♪
  13.      víničarjev  -a -o (ȋ) svojilni pridevnik od viničar: viničarjeva žena ♪
  14.      víničarka  -e ž (ȋ) viničarjeva žena: v vinogradu je delala vsa družina: viničar, viničarka in otroci ♪
  15.      víničarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na viničarje ali viničarstvo: viničarska hiša / viničarske obveznosti; viničarsko razmerje / viničarska knjižica knjižica s podatki o viničarskem razmerju; sam.: poročil se je z viničarsko ♪
  16.      víničarstvo  -a s (ȋ) do 1945 obstoj viničarjev: nastanek, zgodovina viničarstva ♪
  17.      vinifikácija  -e ž (á) agr. predelava grozdja od stiskanja do obstojnega vina z značilnimi lastnostmi: proces vinifikacije ♪
  18.      viníka  in vínika -e ž (í; ȋ) 1. vrtn. okrasna vzpenjavka z drobnimi modrimi plodovi in listi, ki jeseni pordečijo, Parthenocissus: z viniko obrasel zid 2. nar. (vinska) trta, trs: negoval je vsako viniko posebej ♪
  19.      viníl  -a m (ȋ) poljud. polivinil: proizvodnja vinila ♦ kem. enovalentni nenasičeni organski radikal ♪
  20.      vinílen  -lna -o prid. (ȋ) poljud. polivinilen: vinilna masa ♪
  21.      vinílkloríd  -a m (ȋ-ȋ) kem. brezbarven plin, iz katerega s polimerizacijo nastane polivinilklorid ♪
  22.      vínjak  -a m (ȋ) naravna žgana pijača iz vina, ki se stara v lesenih sodih: piti vinjak; kozarček, steklenica vinjaka / elipt., pog. spiti tri vinjake kozarčke vinjaka ♪
  23.      vínjak  tudi vínjek -a m (ȋ) nar. nož z zakrivljenim rezilom, zlasti za obrezovanje trt; vinogradniški nož: obrezovati trte z vinjakom // priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem; klestilnik: obsekavati drevje z vinjakom ♪
  24.      vínjen  -a -o prid. (ȋ) ki se mu zaradi zaužite alkoholne pijače zmanjša sposobnost normalnega, razsodnega mišljenja, ravnanja: vinjen človek; najti koga vinjenega; malo vinjen; bil je vinjen, ne pa pijan / biti v vinjenem stanju vinjen ♪
  25.      vínjenost  -i ž (ȋ) stanje vinjenega človeka: njegova vinjenost je postajala vse bolj opazna / v vinjenosti povzročiti nesrečo ♪

   5.451 5.476 5.501 5.526 5.551 5.576 5.601 5.626 5.651 5.676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA