Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IN (4.951-4.975)


  1.      strmínast  -a -o prid. (í) ekspr. ki ima veliko strmin: cesta je bila ozka in strminasta ♪
  2.      strmínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na strmino: strminski predeli pobočja / težko je obdelovati strminske njive ♪
  3.      strmorínec  -nca m (ȋ) zool. drobna, skoraj prozorna riba suličaste oblike, ki se skriva v telesu morske kumare, Fierasfer acus ♪
  4.      strnína  -e ž (í) nar. (bela) žita: sejati strnino ♪
  5.      strokovnjákinja  -e ž (á) ženska, ki kako stroko (dobro) obvlada, se spozna nanjo: vprašati strokovnjakinjo za mnenje; mednarodno priznana strokovnjakinja ♪
  6.      strpínčiti  -im tudi iztrpínčiti -im dov. (í ȋ) s trpinčenjem izčrpati, oslabiti: zapornike so strpinčili; strpinčiti se s težkim delom / strpinčiti telo strpínčen tudi iztrpínčen -a -o: strpinčeni obrazi otrok; bil je suh in strpinčen; strpinčen od težkega dela ♪
  7.      strugotína  -e ž (í) nav. mn. kar odpade pri struganju: strugotine kož ♪
  8.      strupenína  -e ž (í) 1. knjiž. strupena snov, strup: učinkovanje strupenine / izločati strupenino 2. star. strupene živali, navadno kače: v gozdu je bilo polno strupenine; škorpijoni in druga strupenina ♪
  9.      strupnína  -e ž (ȋ) med. strupena snov, nastala v telesu kot posledica bolezni: izločati strupnino; nauk o strupih in strupninah / bakterijske strupnine; strupnina bacilov ♪
  10.      studênčina  -e ž (ē) star. studenčnica: žejo si je gasil z mrzlo studenčino ♪
  11.      studenčnína  -e ž (ȋ) zastar. studenčnica: piti studenčnino ♪
  12.      súbalpínski  -a -o prid. (ȗ-ȋ) subalpski: rastlina subalpinskega področja ♪
  13.      súbdominánta  -e ž (ȗ-ȃ) muz. četrta stopnja v durovi ali molovi lestvici: dominanta in subdominanta ♪
  14.      súbdominánten  -tna -o prid. (ȗ-ȃ) muz., navadno v zvezi subdominantni akord akord na četrti stopnji, ki ima v določeni tonaliteti za dominanto glavno funkcijo ♪
  15.      súbkontinènt  -ênta in -énta m (ȗ-ȅ ȗ-é, ȗ-ẹ́) geogr. velik, precej samostojno oblikovan del kontinenta; podcelina: indijski subkontinent ♪
  16.      subordinácija  -e ž (á) glagolnik od subordinirati: priznavati, spoštovati subordinacijo; uradna, vojaška subordinacija ♦ filoz. ureditev pojmov po njihovi vsebinski hierarhiji ♪
  17.      subordinírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. narediti, da je kdo v takem odnosu do koga, da mora upoštevati njegovo voljo, zahteve; podrediti: subordinirali so ga znanemu generalu / arhitekt je subordiniral obliko prostorov uporabnosti subordiníran -a -o: subordinirani naslovi; vojaki so subordinirani oficirju ♪
  18.      suhotína  -e ž (í) knjiž., redko suh svet: nerodovitna suhotina ♪
  19.      sultanína  -e ž (ȋ) nav. mn. velika svetla rozina brez pečk: posuti testo s sultaninami; korinte in sultanine ♪
  20.      súperfinále  -a m (ȗ-ȃ) šport. tekma za končnega zmagovalca med prvouvrščenim in drugouvrščenim moštvom finalnega tekmovanja: košarkarski superfinale ♪
  21.      súperintendènt  -ênta in -énta m (ȗ-ȅ ȗ-é, ȗ-ẹ́) v protestantskem okolju predstojnik večje cerkvene upravne enote: postati superintendent / superintendent Trubar ♪
  22.      supín  -a m (ȋ) lingv. namenilnik: infinitiv in supin ♪
  23.      surovína  -e ž (í) 1. nav. mn. neobdelana, neočiščena snov v naravnem stanju, namenjena za proizvodnjo, predelavo: izkoriščati surovine; zaloga surovin; les, rude in druge surovine; nafta kot surovina za bencin / energetske, industrijske surovine; odpadne surovine; umetne tekstilne surovine 2. ekspr. surov človek: s to surovino zlepa nič ne opraviš / kot psovka da te ni sram, surovina pijana ♪
  24.      surovíniti  -im nedov. (í ȋ) knjiž. biti surov, grob: suroviniti znaš, delati pa ne ♪
  25.      surovínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na surovino: surovinska baza; surovinske zaloge / surovinska sestava tkanin ∙ star. surovinski človek surov ♪

   4.826 4.851 4.876 4.901 4.926 4.951 4.976 5.001 5.026 5.051  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA