Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IN (4.926-4.950)



  1.      stopnjevínast  -a -o prid. (í) knjiž. terasast, stopničast: stopnjevinasta obrežja
  2.      stotína  -e ž (í) 1. del na sto enakih delov razdeljene celote: ostala mu je le kaka stotina zaslužka / stotina grama, litra 2. nav. mn., ekspr., z rodilnikom velika množina: napekla je stotine hlebov kruha; prevozili so že stotine kilometrov / posekali so na stotine dreves
  3.      stotínka  -e ž () del na sto enakih delov razdeljene merske enote: stotinka miligrama; stotinka sekunde ♦ mat. ena cela, pet stotink 1,05
  4.      stotínski  -a -o prid. () ki temelji na delitvi enote na sto delov: stotinski sestav
  5.      stótisočína  -e ž (ọ̑-í) del na sto tisoč enakih delov razdeljene merske enote: stotisočina sekunde ♦ fiz. stotisočina newtona
  6.      stótisočínka  -e ž (ọ̑-) del na sto tisoč enakih delov razdeljene merske enote: stotisočinka sekunde
  7.      stožína  -e ž (í) 1. nar. (debelejši) kol sredi stoga, kope: seno okoli stožine 2. knjiž. poševen drog na prednjem delu premca; kosnik: val je zmočil stožino
  8.      stramín  -a m () tekst. mrežasta bombažna ali lanena tkanina, navadno za vezenje: vesti na stramin; stramin in kanafas
  9.      stránkin  -a -o prid. () nanašajoč se na stranko: strankin program; strankina politika / strankin časopis; sestal se je strankin odbor; strankina izkaznica, uniforma / odvetnik je zastopal strankine pravice
  10.      strdína  -e ž (í) redko strdek: strdina barve ◊ ekon. strdina dela po Marxu v proizvod vloženo delo; opredmeteno delo
  11.      strelína  -e ž (í) med. rana, ki jo naredi krogla, izstrelek
  12.      strelnína  -e ž () lov. nagrada lovcu za odstrel divjadi, zlasti roparic: izplačali so mu strelnino
  13.      stremúhinja  -e ž (ū) ženska oblika od stremuh: imeli so jo za stremuhinjo
  14.      streptomicín  -a m () farm. antibiotik proti tuberkulozi: uporaba streptomicina
  15.      stréšina  -e ž (ẹ̄) nagnjena ploskev strehe: z bobrovci krita strešina: naklon strešine ∙ nar. stanovanje pod strešino na podstrešju
  16.      strganína  -e ž (í) redko raztrgano mesto, luknja: skozi strganino se je pokazalo koleno
  17.      strhlenína  -e ž (í) nar. kar nastane s trohnenjem
  18.      strihnín  -a m () farm. zelo strupen alkaloid, ki deluje na centralno živčevje: zastrupitev s strihninom
  19.      strína  -e ž (í) nar. teta: ima tri strine
  20.      strín  -a tudi strinìč -íča m (; í) nar. bratranec: bila sta striniča
  21.      strínjanje  -a s (í) glagolnik od strinjati: strinjanje in razmikanje vrst / strinjanje s kom; strinjanje z obstoječim stanjem
  22.      strínjati  -am nedov. (í) 1. knjiž. delati, da med posameznimi stvarmi ali njihovimi deli ni presledkov; strnjevati: vojaki so strinjali vrste; množica se je razmikala in se spet strinjala / mravlje so se strinjale v kolone 2. knjiž. imeti, združevati: v sebi strinja moč in modrost; v glasu sta se mu strinjala humor in resnoba / glasovi se strinjajo v harmonijo; posameznosti se strinjajo v celoto / vsa lepota se strinja v njenih očeh je strínjati se 1. imeti enako mnenje o čem, stališče do česa: o tej stvari so se vsi strinjali; strinjam se, da je tako ravnanje neprimerno; v celoti, popolnoma se strinjati s kom; v vsem se strinjata // meniti, da je kaj pravilno, ustrezno: strinjati se z mnenjem, s predlogom; delavci so se strinjali s sporazumom / strinjati se z dnevnim redom, vsebino zapisnika / dov. kaj misliš ti? Strinjam se 2. knjiž. stikati se: njivi se tam strinjata; morje in nebo se strinjata v komaj vidni črti; žarki se strinjajo v eni točki 3. knjiž. ujemati se, skladati se: prevod se strinja z izvirnikom / resnica se s tem ne strinja; to se strinja s prakso
  23.      strižína  -e ž (í) lov. odstreljena dlaka živali na nastrelu
  24.      strjenína  -e ž (í) 1. kar se strdi: strjenina barve 2. knjiž. želatina: dodati jedi strjenino
  25.      strmína  -e ž (í) 1. svet, ki se na kratki razdalji hitro vzpenja: hoditi po strmini; nevarna strmina; na travnati strmini mu je spodrsnilo / z lahkoto je premagal strmino; vzpenjati se v strmino; blaga, huda strmina / bila sta že v strmini na strmem delu poti, pobočjaekspr. mojster belih strmin (dober) smučar 2. nagnjenost določene ravnine glede na osnovno ravnino: spreminjati, zmanjšati strmino; strmina strehe // zelo nagnjena določena ravnina glede na osnovno ravnino: naklon, nagib strmine ♦ geom. tangens naklonskega kota premice ali ravnine

   4.801 4.826 4.851 4.876 4.901 4.926 4.951 4.976 5.001 5.026  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA