Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IN (4.901-4.925)


  1.      starínskost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost starinskega: občudovati starinskost obmorskega mesta; starinskost besedila, narečja / zadah po zatohlosti in starinskosti po starem ♪
  2.      starínstvo  -a s (ȋ) zastar. (daljna) preteklost: opisovati starinstvo; spoštoval je vse, kar je spominjalo na starinstvo // stari, starinski predmeti: prodajal je vsakovrstno starinstvo ♪
  3.      stárkin  -a -o (ȃ) pridevnik od starka: starkin glas; starkine besede ♪
  4.      stárocerkvénoslovánščina  -e ž (ȃ-ẹ̑-ȃ) lingv. stara cerkvena slovanščina: spomeniki v starocerkvenoslovanščini ♪
  5.      stároíndijski  -a -o prid. (ȃ-í) nanašajoč se na Indijo ali Indijce do približno 12. stoletja: staroindijski jeziki; staroindijska književnost, kultura ♦ šah. staroindijska obramba otvoritev igre, pri kateri črni postavi lovca z osnovnega polja v središče ♪
  6.      stároslovénščina  -e ž (ȃ-ẹ́) zastar. stara cerkvena slovanščina ♪
  7.      startnína  in štartnína -e ž (ȋ) 1. znesek, ki se plača za najem taksija neglede na prevožene kilometre: določiti startnino 2. šport. znesek, ki ga tekmovalec dobi ali plača za nastop na tekmovanju: dobiti, plačati startnino; visoka startnina ♪
  8.      stavbínec  -nca m (ȋ) ročni gradbeniški delavec; gradbinec: stavbinci so svoje delo že končali; stavbinci in kovinarji ♪
  9.      stavbínski  -a -o prid. (ȋ) gradben: začetek stavbinskih del / stavka stavbinskih delavcev / stavbinski les stavbni les ∙ zastar. stavbinski spomeniki arhitekturni ♪
  10.      stavbínstvo  -a s (ȋ) gradbeništvo: zaposlen je v stavbinstvu; rudarstvo, gozdarstvo in stavbinstvo ∙ zastar. ljubljansko baročno stavbinstvo ljubljanska baročna arhitektura ♪
  11.      stearín  -a m (ȋ) vosku podobna bela snov, ki sestavlja mast in loj: sveče iz stearina ♪
  12.      stearínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na stearin: stearinska sveča ♦ kem. stearinska kislina višja maščobna kislina, ki se uporablja za izdelavo sveč ♪
  13.      stéčina  tudi stečína -e ž (ẹ́; í) lov. pot, steza, po kateri hodi divjad: gozd je preprežen s stečinami; gamsja stečina; stečine srnjadi, zajcev ♪
  14.      steklenína  -e ž (í) stekleni izdelki: prodajati steklenino; porcelan in steklenina / v vežnih oknih se je zatresla steklenina so se zatresle šipe; ima dosti steklenine steklene posode / laboratorijska steklenina ♪
  15.      steklína  -e ž (í) nalezljiva virusna bolezen živali in ljudi, pri kateri nastopi besnenje in ohromitev: v okolici se je pojavila steklina; cepiti proti steklini / znaki stekline ♦ vet. gozdna ali silvatična steklina steklina gozdnih živali; mestna ali urbana steklina pri živalih v naseljih ♪
  16.      steklovína  -e ž (í) 1. raztaljena gmota za proizvodnjo steklenih izdelkov: nanašati steklovino na kovinske predmete; izdelovati steklenice iz steklovine; žareča steklovina 2. stekleni izdelki: na belem prtu se je bleščala steklovina; čistiti steklovino ◊ anat. prozorna, zdrizasta snov v notranjosti zrkla ♪
  17.      stenográfinja  -e ž (ȃ) stenografka: tekmovanje stenografov in stenografinj ♪
  18.      stódínarski  -a -o prid. (ọ̑-ȋ) ki ima vrednost stotih dinarjev: stodinarski bankovec ♪
  19.      stojnína  -e ž (ȋ) 1. pristojbina za prodajni prostor na trgu: plačati, pobirati stojnino; na živinskem sejmu so zvišali stojnino 2. pristojbina za nepravočasno naložena ali raztovorjena vozila: plačati stojnino železnici; ladijska stojnina ♪
  20.      stómilijonína  -e ž (ọ̑-í) del na sto milijonov enakih delov razdeljene merske enote: stomilijonina sekunde ♪
  21.      stómilijonínka  -e ž (ọ̑-ȋ) del na sto milijonov enakih delov razdeljene merske enote: stomilijoninka centimetra, grama ♪
  22.      stopínja  -e ž (í) 1. odtis, sled noge na podlagi: pobrisati stopinje na parketu; za seboj je puščal velike stopinje; hodil je po očetovih stopinjah v snegu; človeške, živalske stopinje; stopinje v travi // dotik noge na podlago pri hoji: tla so se pri vsaki stopinji udirala / čeprav je pazil, so se stopinje poznale na tleh 2. korak: pri vsaki stopinji ga je zabolelo; hitre, počasne stopinje / stopinje se bližajo, izgubljajo; zunaj je zaslišala lahke stopinje / imela je še kakih deset stopinj do hiše 3. enota za merjenje temperature: odčitati stopinje; bilo je minus dvajset stopinj [—20°], pog. dvajset stopinj pod ničlo; temperatura nad sto stopinjami / stopinja Celzija enota za merjenje temperature po skali, pri kateri je vrelišče vode pri 100° ● ekspr. truden je lovil stopinje za njim šel, hodil; iti po očetovih stopinjah posnemati ga; star. nizka stopinja izobrazbe raven, stopnja; naslednje srečanje je bilo za nekaj stopinj manj prisrčno nekoliko; ekspr. svoje nazore je spremenil za sto osemdeset stopinj v celoti, popolnoma ◊ alp. stopinja vdolbina, narejena v led, sneg za oporo nog; geogr. dolžinska stopinja enota za merjenje zemljepisne dolžine; širinska stopinja enota za merjenje zemljepisne širine; geom. (kotna) stopinja devetdeseti del pravega kota; mat. ločna stopinja enota za merjenje dolžine loka, tristošestdeseti del krožnice ♪
  23.      stopínjica  -e ž (í) manjšalnica od stopinja: otroške stopinjice v snegu / ekspr. tudi stopinjice ni hotel narediti / po stopnicah so se zaslišale drobne stopinjice ♪
  24.      stopínjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na stopinjo: stopinjska lestvica / stopinjsko merjenje ♦ geogr. stopinjska mreža mreža iz poldnevnikov in vzporednikov na zemeljski obli ♪
  25.      stopnjevína  -e ž (í) knjiž. terasast, stopničast svet: stopnjevina se strmo spušča k morju ♪

   4.776 4.801 4.826 4.851 4.876 4.901 4.926 4.951 4.976 5.001  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA