Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
IN (4.801-4.825)
- sòučinkováti -újem nedov. (ȍ-á ȍ-ȗ) skupaj s čim učinkovati: barva tal prijetno součinkuje / publ. to razočaranje je součinkovalo pri končnem oblikovanju njegove podobe sovplivalo ♪
- sovinjon gl. sauvignon ♪
- sovrin gl. sovereign ♪
- spakedránščina -e ž (ā) slabš. jezikovno spremenjena, popačena govorica: govoriti v spakedranščini / predmestna spakedranščina ♪
- sparína -e ž (í) 1. knjiž. izhlapina, izparina: kisla sparina iz posode / sparine od znojnih teles; duh po sparinah 2. nar. soparica: sparina poletnega dne / spravljati seno v hudi sparini / vrh gore, ovit v sparino ♪
- spáring neskl. pril. (ȃ) šport., v zvezi sparing partner nasprotni igralec pri vajah v boksu: sparing partner boksarskega prvaka / moštvo bo dober sparing partner naših košarkarjev ♪
- spetelíniti se -im se dov. (í ȋ) ekspr. 1. pobahati se, postaviti se: s svojo vednostjo se speteliniti pred tujcem 2. razburiti se, vznemiriti se: spetelinil se je, ker so ga prezrli ♪
- spín -a m (ȋ) fiz. lastna vrtilna količina osnovnih delcev, atomov: spin elektronov ♪
- spináker -ja m (á) navt. pomožno jadro pri tekmovalnih jadrnicah, jahtah, ki se ob vetru (zelo) izboči: glavno jadro in spinaker ♪
- spinálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na hrbtenjačo, hrbtenjačen: spinalni živci ♦ med. spinalno obolenje ♪
- spinél tudi špinél -a m (ẹ̑) min. poldrag kamen rdeče, modre, zelene barve: prstan s spinelom ♪
- spinét tudi špinét -a m (ẹ̑) muz., nekdaj manjši čembalo: igrati na spinet ♪
- spinozízem -zma m (ȋ) filoz. nauk filozofa Spinoze, po katerem sta bog in narava različna vidika iste substance: vpliv spinozizma ♪
- spočíniti -em dov. (í ȋ) star. spočiti se: zdaj lahko spočinem; po napornem delu bi se rad spočinil ♪
- spodminírati -am dov. (ȋ) redko podminirati: spodminirati most / spodminirati pogajanja ♪
- spodriniti ipd. gl. izpodriniti ipd. ♪
- spojína -e ž (í) kem. snov, ki nastane pri spajanju dveh ali več elementov v določenem razmerju: oksidi so spojine elementov s kisikom; uvajati klor v spojine; spojina železa in žvepla; struktura spojine / aciklične, ciklične spojine; anorganske, organske spojine; dušikove, kalijeve spojine; nasičene, nenasičene spojine ♪
- spoklína -e ž (í) star. razpoka: spokline v lesu, skalnati steni ♪
- spolovína -e ž (í) jur., v prislovni rabi, v zvezi z na izraža delitev pridelka na pol med lastnikom zemlje in zakupnikom: dati, obdelovati zemljo na spolovino / njivo imata na spolovini ♪
- spolovínar -ja m (ȋ) jur. zakupnik zemlje, ki mora polovico pridelka dati lastniku: dninarji, najemniki in spolovinarji ♪
- spolovínarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na spolovinarje ali spolovinarstvo: biti iz spolovinarske družine / spolovinarski odnosi ♪
- spolovínarstvo -a s (ȋ) jur. dajanje zemlje v zakup za polovico pridelka: odpraviti spolovinarstvo ♪
- spomín -a m (ȋ) 1. ed. sposobnost človeka, da lahko predstave, misli, podatke v zavesti ohrani, obnovi: spomin mu odpoveduje, ekspr. peša; zanesti se na svoj spomin; imeti dober, slab, zanesljiv spomin / ekspr. če me spomin ne vara, sem to dekle že nekje videl; ponesrečenec je izgubil spomin; uriti spomin / glasbeni, motorični spomin; vizualni spomin; spomin za številke 2. ed., nav. ekspr. zavest, v kateri so ohranjene predstave, misli, podatki o preteklosti: v spominu se mu je vrstila podoba za podobo / izbrisati koga iz spomina pozabiti ga; priklicati (si) v spomin spomniti se; poskušal sem se
spomniti imena, a v spominu je bila luknja nisem se mogel spomniti; ohraniti kaj v spominu zapomniti si; ta dogodek mu je ostal v lepem spominu se ga rad spominja / v osmrtnicah ohranili ga bomo v lepem spominu 3. predstava, misel, podatek o preteklosti, ohranjen v zavesti: spomini ga težijo, vznemirjajo; jasen, neprijeten, vesel spomin / spomini segajo daleč nazaj; spomin na ta dogodek je še živ; vse to je zdaj samo še spomin; skupaj obujati spomine / navesti podatke po spominu 4. oseba glede na zavestno obnovitev v zavesti koga: počastiti spomin na padle z enominutnim molkom; vznes.: oddolžiti se spominu umrlega; človek
blagega spomina / v medmetni rabi, ob spominu na umrle slava njegovemu spominu 5. mn. popis dogodkov, srečanj, ki jih je pisec sam doživel: brati, izdati spomine; druga knjiga spominov 6. v zvezi s predlogom v, za izraža, da je namen določenega dejanja, stvari spominjanje na koga ali kaj: postaviti kip v spomin pesnika, pesniku, na pesnika; praznik v spomin na zmago / dobiti kaj v spomin, za spomin; posvetiti knjigo komu v spomin / kot posvetilo materi v spomin / v osmrtnicah v spomin ● ekspr. te hiše, palače so okamneli spomini nekdanjih časov ostanki, preostanki, ki spominjajo na nekdanje čase; v njegovih
dogodivščinah ni nič spomina vredno kar bi si bilo vredno zapomniti; ostati zvest spominu in delu koga ravnati, delati tako, kot je kdo delal; star. od takrat sina ni vzela več v spomin ga ni več omenjala, ni govorila o njem; ekspr. imeti kratek spomin biti pozabljiv ◊ etn. glas, znamenje, ki naznanja smrt v hiši ali v ožjem sorodstvu ♪
- spomínček -čka m (ȋ) nav. ekspr. stvar, izdelek za spomin, v spomin na koga ali kaj: z izleta je prinesel nekaj spominčkov / suhorobarski, turistični spominčki ● šalj. iz pretepa je odnesel nekaj spominčkov bušk, prask ♪
- spomínčica -e ž (ȋ) dlakava ali gola rastlina z navadno modrimi cveti v socvetjih: nabirati, trgati spominčice; oči, modre kot spominčice ◊ bot. redkocvetna spominčica z nekaj cveti v socvetju, Myosotis sparsiflora ♪
4.676 4.701 4.726 4.751 4.776 4.801 4.826 4.851 4.876 4.901