Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IN (4.776-4.800)



  1.      sójin  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sojo: sojin grm / sojino zrno / sojina moka; sojino olje
  2.      solanín  -a m () kem. alkaloid v krompirju, paradižniku in nekaterih drugih rastlinah: v vseh zelenih delih krompirja je solanin / strup solanin
  3.      sòlastnína  -e ž (-) lastnina, ki pripada več lastnikom: razdeliti solastnino
  4.      sòlastnínski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na solastnino: solastninska parcela / solastninska pravica
  5.      soldáščina  -e [d tudi ld] ž (ā) star. 1. vojaštvo: onkraj reke je vse polno soldaščine / groba soldaščina 2. vojaščina: biti oproščen soldaščine
  6.      solína  -e ž (í) nav. mn. kraj, prostor ob morju, urejen za pridobivanje soli iz morske vode: opuščene, urejene soline / sečoveljske soline
  7.      solínar  -ja m () kdor dela na solinah: solinarji so pospravili sol; solinarji in ribiči / sečoveljski solinarji
  8.      solínarstvo  -a s () gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem soli na solinah: propadanje solinarstva v Istri; solinarstvo in ribištvo
  9.      solínski  -a -o prid. () nanašajoč se na solino: solinsko področje / solinski delavci / solinska hiša ♦ med. solinsko blato usedlina v solinah za zdravilne blatne kopeli; zool. solinski rakec majhen morski rak, ki živi zlasti v solinah, Artemia salina
  10.      solznodolínski  -a -o [z] prid. () knjiž., ekspr. nanašajoč se na prikazovanje sveta kot kraja trpljenja, težav: Stritarjeve solznodolinske pesmi / solznodolinsko vzdihovanje
  11.      solznodolínstvo  -a [z] s () knjiž., ekspr. 1. pojmovanje, prikazovanje sveta kot kraja trpljenja, težav: očitati Stritarju solznodolinstvo / tako govorjenje, pisanje je solznodolinstvo 2. lastnost, značilnost solznodolinskega: solznodolinstvo nazora
  12.      somernína  -e ž () min. umišljena ravnina, ki deli telo v dve simetrični polovici; simetrijska ravnina: vodoravna somernina ♦ bot. somernina cveta
  13.      sonatína  -e ž () muz. krajša in tehnično lažja sonata: igrati sonatino / sonatina za klavir in violino
  14.      sordína  -e ž () muz. priprava pri godalnih, pihalnih in tolkalnih instrumentih za dušenje tonov, dušilec: violinist je namestil sordino; igrati s sordino; kovinska, lesena sordina; pren., publ. iz njegove poezije se oglaša, čeprav s sordino, zanos mladosti
  15.      sordiníran  -a -o prid. () 1. muz. ki ima s sordino zmanjšano jakost zvoka: sordinirano trobilo / sordiniran ton 2. publ. omiljen, ublažen: imel je oster glas, nikoli sordiniran s prizanesljivostjo ∙ publ. njegova narava je sordinirana, njegovi nasveti diskretni zadržana
  16.      sordíno  -a m () muz. sordina: igrati s sordinom / patosu je včasih potreben sordino
  17.      sorodovína  -e ž (í) zastar. sorodniki: materina sorodovina je bila velika / sorodovina z imenom Gruden
  18.      sorodovínec  -nca m () zastar. sorodnik: podpirali, vzdrževali so ga sorodovinci / za poglavarjem zadruge so stopali moški sorodovinci
  19.      sosédin  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sosedo: sosedin vrt / sosedin obisk
  20.      sosédinja  -e ž (ẹ̄) zastar. soseda: sosedinja je prišla na obisk; pozdraviti sosedinjo / pogovarjati se s sosedinjo pri mizi
  21.      soséskin  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sosesko: soseskina ureditev / soseskini gozdovi / to zemljišče je soseskina last
  22.      soséščina  -e ž (ẹ̑) 1. dejstvo, da je kdo sosed: njena soseščina mu je bila zelo prijetna / ekspr. soseščina tega planeta bi za zemljo pomenila katastrofo 2. najbližji del naselja, najbližji kraji: najti si prijatelja v soseščini; opravljala ga je po vsej soseščini; otroci iz soseščine / urediti soseščino stavbe okolico; blagovnica stoji v soseščini avtobusne postaje zraven, blizu nje; nasad v soseščini gozda 3. ekspr. sosedje: na praznovanje je povabil vso soseščino; imeti nevarno, tatinsko soseščino / izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini sosednjim glasovom
  23.      sòtrpín  -a m (-) ekspr. kdor je skupaj s kom deležen istega trpljenja, iste težke usode: spodbujal je sotrpine v ječi ∙ šalj. v soboto se bomo sestali sotrpini iz gimnazije sošolci
  24.      sòtrpínka  -e ž (-) ženska oblika od sotrpin: pazniki so jo pretepli, ker se je zavzela za onemogle sotrpinke
  25.      sòučinkovánje  -a s (-) glagolnik od součinkovati: uspešno součinkovanje naštetih glasbenih elementov / součinkovanje bioloških zakonitosti pri družbenem dogajanju

   4.651 4.676 4.701 4.726 4.751 4.776 4.801 4.826 4.851 4.876  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA