Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IN (4.701-4.725)


  1.      skupinovódja  -e tudi -a m (ọ̑) vodja skupine delavcev, s katerimi opravlja isto delo: skupinovodja v skladišču ♪
  2.      skupínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na skupino: skupinska odločitev; skupinska zavest / skupinski odnosi / skupinsko darilo / skupinska slika / skupinski ogled razstave; skupinska igra; skupinsko delo, potovanje ◊ kor. skupinski ples; ped. skupinski pouk pouk, pri katerem učenci po skupinah rešujejo različne naloge; psih. skupinska psihologija psihologija, ki proučuje skupine, njihovo vedenje ♪
  3.      skupínskost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost skupinskega: skupinskost športnega delovanja ♪
  4.      skúpščina  -e ž (ȗ) 1. organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v družbenopolitični skupnosti: predsednik skupščine; pristojnosti skupščine; zasedanje skupščine / mestna, občinska, republiška skupščina; ustavodajna skupščina / Skupščina Socialistične federativne republike Jugoslavije ∙ ljudska skupščina do 1963 najvišji organ oblasti v republiki, federaciji // v nekaterih državah najvišji organ zakonodajne oblasti: kandidirati za poslanca v skupščini // poslopje tega organa: trg pred skupščino 2. osrednji organ upravljanja določene skupnosti, organizacije, društva: o delovnih nalogah društva odloča njegova skupščina; izvoliti skupščino / skupščina banke; skupščina samoupravne interesne skupnosti; skupščina Slovenske akademije znanosti in umetnosti / generalna skupščina Organizacije združenih narodov // sestanek, zborovanje tega organa: udeležiti se skupščine; sklicati skupščino / letna skupščina; ustanovna skupščina ♪
  5.      skúpščinar  -ja m (ȗ) zastar. udeleženec sestanka, zborovanja: skupščinarji so se razšli; pozdraviti skupščinarje ♪
  6.      skupščínski  in skúpščinski -a -o prid. (ȋ; ȗ) nanašajoč se na skupščino: skupščinski sklepi; skupščinska razprava / skupščinski predsednik / skupščinski sistem / skupščinske volitve / skupščinsko poslopje ♪
  7.      skútin  -a -o prid. (ȗ) skuten: skutina drobljivost / skutini cmoki; skutina krema; skutine palačinke sirove palačinke ♪
  8.      slabína 1 -e ž (í) knjiž. slabost: slabina me je obšla; opomogel si je od slabine ♪
  9.      slabína 2 -e ž (í) nav. mn., nar. lakotnica: konj ima udrte slabine ♪
  10.      slabotínec  -nca m (ȋ) zastar. slaboten človek: velikih naporov ni zmogel, ker je bil slabotinec ♪
  11.      sladkornína  -e ž (ȋ) knjiž. sladkorna voda: dati očiščene slive v sladkornino ♪
  12.      slanína  -e ž (í) podkožno maščobno tkivo pri prašiču: ločiti kožo od slanine; prašič je imel debelo slanino / cvreti slanino za mast; nasoliti, prekaditi slanino // tako tkivo kot hrana: jesti kruh in slanino; kosi pečene, prekajene slanine / na slanini pečena teletina ♦ gastr. hamburška slanina prekajena slanina s plastmi mesa ♪
  13.      slanínar  -ja m (ȋ) nav. mn., zool. hrošči, katerih ličinke živijo v suhem mesu, slanini, Dermastidae: pokalice in slaninarji ♪
  14.      slátina  -e ž (ȃ) voda, ki vsebuje večjo količino raztopljenih mineralnih snovi: naročiti vino in slatino; pije slatino; izvir slatine; kozarec slatine / steklenica za slatino iz zelenega stekla, navadno litrska / radenska, rogaška slatina // izvir take vode: napotili so se k slatini / vsako leto je hodil v slatino v zdravilišče s tako vodo ♪
  15.      slátinar  -ja m (ȃ) delavec v proizvodnji slatine: združenje slatinarjev ♪
  16.      slatinár  -ja m (ā) nar. vzhodno steklenica za slatino: nagnil je slatinar in pil ♪
  17.      slátinast  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na slatino: pijača slatinastega okusa ♦ agr. slatinasta tla tla, ki vsebujejo mnogo natrijevih, magnezijevih in kalcijevih soli ♪
  18.      slátinka  -e ž (ȃ) 1. nar. vzhodno steklenica za slatino: natočil si je iz slatinke; slatinka vina 2. bot. praprot s pernato deljenimi listi, ki so na spodnji strani pokriti s srebrnimi ali rjavimi luskami, Ceterach ♪
  19.      slátinski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na slatino: slatinski vrelec / slatinska steklenica steklenica iz zelenega stekla za slatino, navadno litrska / slatinska voda ♪
  20.      slatinščák  -a m (á) nar. vzhodno steklenica za slatino: piti iz slatinščaka; slatinščak žganja ♪
  21.      slína  -e ž (í) prozorna, nekoliko sluzasta tekočina, ki jo izločajo slinavke: v ustih se ji je nabrala slina; po bradi se mu je pocedila, mu je tekla slina; izpljuniti, požreti slino; ekspr. bzikniti slino; s slino zmočiti kaj / penasta slina na ustnicah ∙ ekspr. ti si dobil vse, mi pa lepo sline cedimo si zaman želimo; ekspr. cediti sline po čem, za čim zelo si česa želeti; pog. sline delati komu vzbujati mu željo po čem; ekspr. požirati sline ob pogledu na jedi zelo si jih želeti; šalj. do smrti bom že živel, če same sline požiram nočem si delati preveč skrbi za obstoj; pog., šalj. kačja slina žganje // nav. ekspr. tej podobna tekočina: polževa slina; slina na travniških rastlinah ♪
  22.      slínar  -ja m (ȋ) ekspr. kdor se slini: kar naprej je morala brisati malega slinarja / polž slinar ● slabš. bil je spreten intrigant in slinar pretirano prijazen, priliznjen človek ◊ bot. veliki slinar užitna lističasta goba s sluzastim rjavkastim klobukom in rumenkastim betom, Gomphidius glutinosus; zool. poljski slinar polž brez hišice, ki ima belkasto ali rjavo telo s črnimi lisami, progami ali mrežo, Deroceras agreste ♪
  23.      slínarica  -e ž (ȋ) zool. majhna zajedavska žuželka, katere ličinka se obda s penasto slino in sesa rastlinske sokove, Philaenus spumarius ♪
  24.      slínast  -a -o prid. (í) 1. moker od sline: slinast gobec; slinaste ustnice / slinast otrok; bil je slinast po bradi / slinast polž 2. slabš. pretirano prijazen, priliznjen: pohotni, slinasti moški / zoprno slinasto govorjenje ● slabš. slinasta ljubezen do otrok pretirano čustvena; ekspr. slinasta pot mokra, spolzka slínasto prisl.: slinasto se vesti ♪
  25.      slínav  -a -o prid. (í) 1. ki se slini: slinav otrok 2. redko slinast: slinava brada 3. slabš. pretirano prijazen, priliznjen: spremenili so se v slinave hlapce ● slabš. ali si res še tako slinav, da tega ne razumeš mlad, nedorasel; slabš. slinava pesem pretirano čustvena ♪

   4.576 4.601 4.626 4.651 4.676 4.701 4.726 4.751 4.776 4.801  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA