Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IN (401-425)



  1.      intarzíran  -a -o prid. () knjiž. ki ima intarzijo: intarziran predalčnik; intarzirana mizica, skrinja
  2.      integrácija  -e ž (á) povezovanje posameznih enot, delov v večjo celoto, združevanje: težiti k integraciji; nekateri so se zavzemali za jezikovno in kulturno integracijo jugoslovanskih narodov; integracija evropskih držav v bloke / gospodarska integracija; politična integracija integracija posameznih držav zaradi sodelovanja na določenih področjih / odločiti se za integracijo podjetij; integracija samostojnih obratov s tovarno združitev, spojitevpubl. integracija priseljencev v družbeno življenje vključevanjeekon. horizontalna integracija integracija podjetij na isti proizvodni stopnji; vertikalna integracija integracija podjetij na zaporednih proizvodnih stopnjah; psih. integracija osebnosti povezovanje človekovih telesnih in duševnih lastnosti, motivov v enovito celoto
  3.      integracíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na integracijo: integracijski načrt, proces / integracijske težnje / integracijska skupnost ♦ mat. integracijski interval interval, na katerem se računa določeni integral
  4.      integrál  -a m () 1. mat. funkcija, dobljena z integriranjem: računati integral; integral funkcije; meja integrala; znak integrala / določeni integral z določenima mejama; nedoločeni integral s spremenljivo zgornjo mejo 2. knjiž., redko celota, skupnost: portretno slikarstvo je z integralom vseh portretov dalo jasno podobo dobe
  5.      integrálen  -lna -o prid. () 1. ki zajema določeno stvar v njenem polnem obsegu; cel, celoten: poznamo le odlomke dela, integralni tekst ni znan; integralna narodna kultura / publ. za to še nimamo integralnega kriterija enotnega, skupnega / knjiž. integralna osebnost skladna, harmonična 2. v zvezi integralni del del, potreben za obstoj ali popolnost česa, sestavni del: izobraževalne in raziskovalne ustanove so pomemben integralni del družbene kulture; kolonije so postale takrat integralni del državnega ozemlja ◊ ekon. integralna franšiza pogodbeno določeni znesek, do katerega zavarovalnica škode ne poravna, nad tem zneskom pa jo poravna v celoti; mat. integralni račun računanje, ki temelji na integriranju funkcij; integralna enačba enačba, v kateri nastopajo integrali funkcije integrálno prisl.: integralno vključevati, vraščati
  6.      integralíst  -a m () knjiž. pristaš integralizma: pisanje in ravnanje integralistov
  7.      integralístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na integraliste ali integralizem: integralistična ideja, smer
  8.      integralízem  -zma m () knjiž. težnja po združevanju, povezovanju: zagovorniki kulturnega integralizma
  9.      integrálnost  -i ž () publ. neokrnjenost, celotnost: obvarovati teritorialno integralnost / spoštovati integralnost držav
  10.      integratíven  -vna -o prid. () publ. združevalen, povezovalen: stanovanjska skupnost je integrativen vmesni člen med posamezniki in širšo skupnostjo / integrativni proces
  11.      integrátor  -ja m () teh. priprava za merjenje ploščin pod krivuljo: integrator in planimeter
  12.      integríranje  -a s () glagolnik od integrirati: integriranje družbenih funkcij / integriranje podjetij / integriranje in odvajanje funkcij
  13.      integrírati  -am nedov. in dov. () 1. povezovati posamezne dele, enote v večjo celoto, združevati: zveza integrira s svojim delovanjem vse napredne skupine; svet se z razvojem komunikacij manjša in vedno bolj integrira / podjetji se nameravata iz ekonomskih razlogov integrirati ∙ publ. integrirati se v sedanjost vključiti se vanjo, prilagoditi se ji 2. mat. iskati iz dane funkcije novo funkcijo, katere odvod je enak dani funkciji: integrirati funkcijo integríran -a -o: integrirana skupnost ♦ agr. integrirani sok kašasti sok
  14.      integritéta  -e ž (ẹ̑) 1. knjiž. popolnost, skladnost: človekova notranja integriteta; integriteta osebnosti 2. publ. neokrnjenost, celotnost: boriti se za teritorialno integriteto / kršiti, spoštovati državno integriteto
  15.      intelékt  -a m (ẹ̑) knjiž. um, razum: imeti kritičen intelekt; človek velikega intelekta / ravnati se po intelektu, ne po instinktu / pooseb. to so dognali veliki intelekti
  16.      intelektuálec  -lca m () kdor opravlja umsko, zlasti ustvarjalno delo; umski delavec, razumnik: intelektualci so proti sklepu protestirali; sodelovanje intelektualcev in delavcev; pisatelji, umetniki in drugi intelektualci
  17.      intelektuálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na intelekt; umski, razumski: za to delo je potreben velik intelektualni napor; intelektualni razvoj; intelektualna dejavnost, sposobnost, svoboda / emocionalne in intelektualne prvine v pesmi / intelektualni delavci; intelektualno delo // nanašajoč se na intelektualce, razumniški: intelektualni poklici; intelektualna elita intelektuálno prisl.: začel je intelektualno propadati; intelektualno skovana prispodoba
  18.      intelektualístičen  -čna -o prid. (í) knjiž. razumski: roman je zelo abstrakten, intelektualističen; intelektualistična umetnina / intelektualistični slikar // nav. ekspr. nanašajoč se na intelektualce ali intelektualizem: intelektualistična morala / tako gledanje je intelektualistično intelektualístično prisl.: intelektualistično obarvana romantika
  19.      intelektualizácija  -e ž (á) glagolnik od intelektualizirati: intelektualizacija umetniškega dela / intelektualizacija človeka
  20.      intelektualízem  -zma m () knjiž. uveljavljanje, poudarjanje uma, razuma v kaki dejavnosti, zlasti ustvarjalni, razumskost: v pesnikovi zbirki se očitno razodeva intelektualizem; zanikati intelektualizem; abstraktni intelektualizem v romanu je zelo enostranski / ekspr. to je sad golega, suhega intelektualizma ◊ filoz. filozofska smer, ki daje pri procesu spoznavanja intelektu prednost pred čustvom, hotenjem
  21.      intelektualizírati  -am nedov. in dov. () knjiž. uveljavljati, poudarjati um, razum v kaki dejavnosti: intelektualizirati literarno ustvarjanje / proizvodno delo so začeli vedno bolj intelektualizirati intelektualizíran -a -o: intelektualizirane pesmi
  22.      intelektuálka  -e ž () ženska, ki opravlja umsko, zlasti ustvarjalno delo; umska delavka, razumnica: njegova žena je intelektualka
  23.      intelektuálnost  -i ž () lastnost, značilnost intelektualnega: intelektualnost znanstvenega sloga / dvomiti o svoji intelektualnosti
  24.      intelektuálski  -a -o prid. () nanašajoč se na intelektualce, razumniški: intelektualski krogi, poklici; intelektualska družba / ekspr. intelektualski odnos do podeželja
  25.      intelektuálstvo  -a s () knjiž. sloj intelektualcev, intelektualci: v članku je napadel intelektualstvo

   276 301 326 351 376 401 426 451 476 501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA