Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IN (4.001-4.025)


  1.      predornína 2 -e ž (ȋ) knjiž. pristojbina za prevoz skozi predor; tunelnina: plačati predornino ♪
  2.      predrtína  -e ž (í) knjiž. odprtina, navadno okenska: predrtina v prvem nadstropju / predrtina v stropu / okenska predrtina ♦ arheol. luknja v kovinskem okrasku kot njegova sestavina ♪
  3.      predsinóči  prisl. (ọ̑) knjiž. predvčerajšnjim zvečer: predsinoči je bil spet pri nas // v noči pred včerajšnjim dnevom ♪
  4.      predsinóčnji  -a -e prid. (ọ̄) raba peša ki je bil predvčerajšnjim zvečer: predsinočnja predstava ni uspela; sam.: že od predsinočnjega ni jedel ♪
  5.      predsinóčnjim  prisl. (ọ̄) raba peša predvčerajšnjim zvečer: že predsinočnjim je prišel domov; nisem ga videl že od predsinočnjim // v noči pred včerajšnjim dnevom: predsinočnjim je padla huda slana ♪
  6.      prèdzgodovína  -e ž (ȅ-í) skupek dogodkov, dejstev, pomembnih za kaj: podal je predzgodovino dogodkov na Koroškem / predzgodovina te zanimive stavbe je neznana / predzgodovina človeštva ◊ arheol. obdobje predzgodovinskih dob ♪
  7.      prèdzgodovínski  -a -o prid. (ȅ-ȋ) arheol. nanašajoč se na starejšo ali srednjo kameno dobo: predzgodovinsko kurišče / predzgodovinski človek / predzgodovinska doba vsaka od dob pred mlajšo kameno dobo ♪
  8.      prefín  -a -o prid. (ȋ) 1. preveč fin: kupila si je prefino blago / prefina je za tega človeka / prefin je, da bi to rekel preveč rahločuten, obziren 2. ekspr. zelo fin: občudoval je njene prefine ustnice ♪
  9.      prefíniti  -im dov. (í ȋ) knjiž. narediti kaj lepše, bolj izbrano: prefiniti izražanje ♪
  10.      prefínjen  -a -o prid. (ȋ) knjiž. 1. lep, izbran: prefinjeno izražanje / prefinjena barvna kombinacija zelo ustrezna, lepa 2. zelo občutljiv, zelo izostren: prefinjen čut, okus / prefinjen humor / to je prefinjena ženska ♪
  11.      prefínjenost  -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost prefinjenega: prefinjenost izražanja / prefinjenost okusa / očarala ga je njena prefinjenost ♪
  12.      pregrinjálce  -a s (ā) nav. ekspr. manjšalnica od pregrinjalo: nalahko je dvignila pregrinjalce / čipkasto posteljno pregrinjalce ♪
  13.      pregrinjálen  -lna -o prid. (ȃ) ki je za pregrinjanje, pokrivanje: obložiti predale s pregrinjalnim papirjem; pregrinjalno platno ♪
  14.      pregrinjálo  -a s (á) kos tkanine, navadno določene oblike, s katerim se kaj pregrinja, pokriva: z resicami obrobljeno pregrinjalo; svileno pregrinjalo / posteljno pregrinjalo / namizno pregrinjalo prt; sobo je delilo v dva prostora rožasto pregrinjalo zavesa; ramena ji je pokrivalo volneno pregrinjalo ogrinjalo; pregrinjalo za tovornjake plahta // ekspr. kar kaj pregrinja, prekriva: trave so pripravile mehka pregrinjala za tisoče gnezd; pren. nad njima se je bočilo črno pregrinjalo noči ♪
  15.      pregrínjati  -am nedov. (í) 1. dajati pregrinjalo čez kaj: pregrinjati postelje / vso noč je pregrinjala otroka z odejo pokrivala / ko so prihajali gostje, je šele pregrinjala mizo pogrinjala 2. nav. ekspr. delati, da je kaj (v celoti) nevidno; prekrivati: megla pregrinja dolino; pren., ekspr. srce mu pregrinja žalost ♪
  16.      preináčiti  -im dov. (á ȃ) zastar. spremeniti, predrugačiti: preinačil je svoje življenje ♪
  17.      preintenzíven  -vna -o prid. (ȋ) preveč intenziven: preintenzivno delo mu je škodovalo / preintenzivno izkoriščanje gozdov / knjiž. preintenzivna barva preveč izrazita ♪
  18.      preinterpretácija  -e ž (á) drugačna interpretacija: preinterpretacija kakega pojma ♪
  19.      preinterpretírati  -am dov. (ȋ) drugače, na novo interpretirati: preinterpretirati besedilo ♪
  20.      preintímen  -mna -o prid. (ȋ) preveč intimen: preintimen odnos do koga / slovesnost je preintimna, da bi se je lahko udeležil ♪
  21.      prekajenína  -e ž (í) knjiž. prekajeno živilo, navadno meso: duh po prekajenini ♪
  22.      prekapína  -e ž (í) fiz. z destilacijo dobljena snov; destilat: v epruvetah so bile različne prekapine ♪
  23.      prekinítev  -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od prekiniti: prekinitev električnega toka; prekinitev telefonske zveze / prekinitev diplomatskih stikov; publ. prekinitev sovražnosti / prekinitev dopusta; prekinitev pogajanj; opravičiti se za prekinitve med oddajo / prekinitev dela prenehanje dela za določen čas zaradi ekonomskih, političnih zahtev delavcev / prekinitev nosečnosti 2. čas med nenadnim prenehanjem in ponovnim začetkom obstajanja, trajanja česa: prekinitev je trajala pet minut; daljša, krajša prekinitev / z manjšimi prekinitvami je bilo to ozemlje naseljeno od prazgodovine dalje ◊ voj. črta prekinitve ognja črta, na kateri se nahajajo vojaške sile ob dogovorjenem prenehanju spopadov ♪
  24.      prekíniti  -em dov. (í ȋ) 1. narediti, povzročiti, da kaj preneha a) delovati: prekiniti dovod bencina; prekiniti električni tok / prekiniti telefonsko zvezo / publ., z orodnikom prekiniti z dobavo b) obstajati, trajati: prekiniti molk, tišino / splošno veselje je prekinila vest o hudi nesreči c) navadno s prislovnim določilom za določen čas biti, potekati: burja tu za več dni prekine promet; prekiniti govor s ploskanjem; prekiniti igro, tekmo / prekiniti dopisovanje; prekiniti diplomatske stike s tujo državo 2. za določen čas česa ne nadaljevati: raziskovalci so prekinili delo v jami; oddajo, sejo nekajkrat prekiniti / moral je prekiniti dopust; študij je prekinil za dve leti 3. povzročiti, da kdo česa ne pove do konca: prekiniti govornika; vem, kaj boš rekla, jo je prekinil; prekiniti profesorja sredi predavanja 4. narediti presledek, presledke v čem strnjenem: prekiniti črto 5. publ., z orodnikom prenehati imeti zvezo s kom, s čim: z njim je prekinil / s temi metodami smo dokončno prekinili / prekiniti s tradicijo ● publ. v tej državi še niso prekinili ognja, z ognjem še trajajo boji; pog. prekinila je s fantom ni več v ljubezenskem odnosu z njim ◊ jur. prekiniti obravnavo; prekiniti delovno razmerje; med. prekiniti nosečnost prekínjen -a -o: na šivih prekinjen vzorec; kulturni razvoj je bil s tem za dolgo prekinjen; nadaljevati prekinjeno igro; zveza z mestom je prekinjena ♦ avt. prekinjena črta črta vzdolž ceste, čez katero voznik sme zapeljati ♪
  25.      prekinjálo  -a s (á) elektr. priprava za prekinjanje električnega toka: prekinjala in stikala / avtomatsko, elektromagnetno prekinjalo ♪

   3.876 3.901 3.926 3.951 3.976 4.001 4.026 4.051 4.076 4.101  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA