Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
IN (3.951-3.975)
- Potjomkinov gl. Potemkinov ♪
- potnína -e ž (ȋ) denar za pot, potovanje: dati, dobiti potnino; s to potnino bo težko prebil ♦ ptt plačilo za dostavo brzojavke zunaj rednega dostavnega področja ♪
- potóčina -e ž (ọ̑) nar. 1. potočna struga: preskočiti potočino 2. potočna voda; potočnica: kalna potočina ♪
- potrébščina -e ž (ẹ̑) nav. mn. 1. navadno s prilastkom predmeti, potrebni za kako delo, dejavnost: kupiti pisalne, šolske potrebščine; toaletne potrebščine; potrebščine za risanje // kar je komu potrebno za življenje: moka, sladkor in druge potrebščine; biti brez osnovnih potrebščin / življenjske potrebščine 2. star. potreba: z novo dobo so prišle nove potrebščine / to sem storil iz potrebščine ♪
- potrebúšina -e ž (ȗ) meso s trebuha živali, zlasti goveda in prašiča: prekajena potrebušina; kos potrebušine za juho ♪
- povečíni in po večíni prisl. (í) v (veliki) večini: hiše so povečini lesene; posestvo ima sto hektarov obdelovalne zemlje, povečini vinogradov / to so povečini tovarniški delavci / mikrobi ostanejo na površini povečini le kratek čas navadno; prim. večina ♪
- povódkinja in povôdkinja -e ž (ọ̑; ȏ) knjiž., rabi se samostojno ali kot prilastek vila, ki živi v vodi: v pravljici nastopajo vile povodkinje in povodni mož ♪
- povprečnína -e ž (ȋ) znesek, ki se določi kot približna vrednost za plačilo česa: odmera povprečnine ♪
- površína -e ž (í) 1. zunanji, vrhnji del česa: načeti, poškodovati, razbrazdati površino; dlakava, luknjičasta površina lista; gladka, hrapava, ravna, valovita površina; tkanina z grobo, zankasto površino; obdelana površina lesa; površina kamna, kože, možganov / znoj na telesni površini izhlapeva; zemeljska površina / podmornica je naglo izginila pod površino; voda je zamrznila na vsej površini 2. razsežnost česa glede na dolžino in širino: hiša ima majhno površino; povečati površino plodne
zemlje; površina ladijskega skladišča / stanovanje ima šestdeset kvadratnih metrov površine; to mesto je po površini drugo v republiki // skupek ploskev, ki omejujejo telo: površina kocke, valja; površina in prostornina 3. s prilastkom zunanji, vrhnji del česa glede na njegov namen: delovna, odlagalna površina; kamion ima veliko nakladalno površino; ogrevalna površina; rezalna površina orodja / dihalna površina pljuč 4. nav. mn., s prilastkom del zemeljskega površja, namenjen, določen za kaj: z izsušitvijo močvirja so pridobili velike površine; površine, ki jih je uničil požar, so zasadili z borovci / obdelovalne, orne, pašne površine; parkovne površine; setvene površine; za javni promet namenjene površine; publ. zasejati njivske površine // navadno večja ploskev česa sploh: s plastičnimi folijami preoblečene površine; zasteklenele površine ● knjiž. kritika ostaja na površini ne obravnava bistva, ne seže do bistva stvari; ekspr. izbrisati s površine zemlje uničiti, odstraniti ◊ aer. nosilna površina letala na katero delujejo sile, ki držijo letalo v zraku; geom. površina mersko število površja telesa ♪
- površínski -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na površino: površinska oblikovanost / površinska gniloba, razpoka; površinske krvne žilice / površinska gostota snovi; površinska obdelava kovin / površinske in globinske kamnine; površinske vode nanašajo v jezero blato ♦ fiz. površinska napetost na dolžinsko enoto preračunana sila, ki deluje na izbrano črto na površini tekočine; mont. površinski kop 2. knjiž. ki ne zadeva bistva: z ljudmi ima samo površinske stike; njeno
veselje je samo površinsko // ki ne upošteva, zajema vsega, tudi podrobnosti; površen: površinske raziskave problema; površinsko ocenjevanje površínsko prisl.: površinsko obdelati; površinsko gledani predmeti; nekateri poročevalci so poročali le površinsko ♦ metal. površinsko kaliti ♪
- površínskost -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost površinskega: površinskost obdelave / tudi v tem se kaže površinskost njegovega gledanja, ocenjevanja ♪
- povrtnína -e ž (ȋ) zelenjava, ki se goji na vrtu: zalivati povrtnino; na trgu je danes veliko povrtnine in sadja ♪
- povrtnínarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na povrtninarstvo: povrtninarska dejavnost; povrtninarsko področje / povrtninarski tehnik ♪
- povrtnínarstvo -a s (ȋ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem povrtnine: pospeševati povrtninarstvo; povrtninarstvo, sadjarstvo in vinogradništvo ♪
- pozavčín -a m (ȋ) nar. vzhodnoštajersko moški, ki vabi na gostijo ob poroki: pozavčin že hodi po vasi ♪
- pozginiti gl. poizginiti ♪
- pozvačín -a m (ȋ) nar. prekmursko moški, ki vabi na gostijo ob poroki: pozvačin že hodi po vasi; pozvačin, ves okrašen in z zvonci na nogah, je plesal in vriskal ♪
- pozveríniti -im dov. (í ȋ) ekspr. narediti, povzročiti, da kdo dobi lastnosti, značilnosti zveri: maščevalnost je ljudi pozverinila; v vojni se človek pozverini pozverínjen -a -o: pozverinjeni ljudje ♪
- požerúhinja -e ž (ū) slabš. požrešna ženska: velika požeruhinja je, nikoli ji ni dovolj ♪
- požganína -e ž (í) 1. nar. zemljišče, s katerega je s požiganjem odstranjeno drevje, grmovje, zlasti gozd: preorati požganino 2. knjiž. pogorišče: s požganine se je še kadilo ♪
- požínjka -e ž (ȋ) nar. gorenjsko pojedina po končani žetvi: posedli so okrog mize k požinjki / praznovati požinjko ♪
- poživíniti -im dov. (í ȋ) ekspr. narediti, povzročiti, da kdo dobi lastnosti, značilnosti živine: z žganjem so jih do kraja poživinili / garanje jih je poživinilo poživínjen -a -o: poživinjeni ljudje ♪
- poživínjati -am nedov. (í) ekspr. delati, povzročati, da kdo dobi lastnosti, značilnosti živine: vojna je nekatere poživinjala, druge poduhovljala ♪
- poživínjenje -a s (ȋ) glagolnik od poživiniti: poživinjenje ljudi ♪
- poživínjenost -i ž (ȋ) ekspr. značilnost, stanje poživinjenega človeka: moralna propalost in poživinjenost ♪
3.826 3.851 3.876 3.901 3.926 3.951 3.976 4.001 4.026 4.051