Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IN (3.476-3.500)



  1.      odrínjenec  -nca m () ekspr. kdor je odstranjen z določenega mesta, položaja, iz družbe: Cankarjevi junaki so bohemi in odrinjenci
  2.      odrínjenost  -i ž () nav. ekspr. stanje odrinjenega človeka: imeti občutek odrinjenosti; osamljenost in odrinjenost
  3.      odrtína  -e ž (í) knjiž. praska, odrgnina, navadno močnejša: podplutbe in odrtine / špranje in odrtine po stenah
  4.      odstopnína  -e ž () jur. znesek, ki se plača za odstop od pogodbe: določiti odstopnino
  5.      odškodnína  -e ž () kar se da, dobi a) za poravnavo škode: oškodovanci niso zahtevali odškodnine; plačati odškodnino; tožiti za odškodnino; dobiti odškodnino za bolečine / vojna odškodnina dajatev, ki se določi pripadnikom okupirane ali premagane države b) za uporabo, obrabo: prepustil mu je sobo za dve leti brez odškodnine; odškodnina za uporabo mestnega zemljišča c) za storitev, delo: obljubil sem mu pomoč pri urejanju brez odškodnine; igral bo tudi pri radiu za primerno odškodnino honorar / odpuščenim vojakom so prepustili konje za majhno odškodnino
  6.      odškodnínski  -a -o prid. () nanašajoč se na odškodnino: odškodninski spor; odškodninska terjatev ♦ jur. odškodninski zahtevek; odškodninska odgovornost dolžnost poravnati škodo odškodnínsko prisl.: biti odškodninsko odgovoren
  7.      oficína  -e ž () nekdaj (obrtna) delavnica: sprejeti koga v svojo oficino; lekarniška oficina
  8.      oficinálen  -lna -o prid. () farm. ki je sprejet v uradni seznam in opis zdravil: oficinalno zdravilo / oficinalne rastline
  9.      oglenína  -e ž (í) min. kar nastane z oglenenjem organskih, zlasti rastlinskih snovi: premog in druge oglenine; nahajališča oglenin
  10.      ogorína  -e ž (í) teh. krhka plast na kovini, nastala zaradi delovanja ognja
  11.      ogreblína  -e ž (í) redko praska, odrgnina, navadno močnejša: ogrebline in modrice / ogrebline na lakiranem pohištvu
  12.      ogrebotína  -e ž (í) knjiž. praska, odrgnina, navadno močnejša: podplutbe in krvave ogrebotine / na licu je imel ogrebotino
  13.      ogrinjáč  -a m (á) oblačilo, navadno v obliki večje rute, za ogrinjanje: odložila je ogrinjač; tesno zavita v ogrinjač; volneni ogrinjač
  14.      ogrinjáča  -e ž (á) oblačilo, navadno v obliki večje rute, za ogrinjanje: obnošena ogrinjača
  15.      ogrinjáčka  -e ž () nar. zahodno ogrinjača, ogrinjalka: ogrinjačka ji je padla z ram
  16.      ogrinjálce  -a s (ā) manjšalnica od ogrinjalo: pleteno belo ogrinjalce
  17.      ogrinjálen  -lna -o prid. () ki je za ogrinjanje: ogrinjalna ruta ◊ bot. ogrinjalna pleva podporni list pri klasku trav
  18.      ogrinjálka  -e [k] ž () oblačilo, navadno v obliki večje rute, za ogrinjanje: z iglo si je spela ogrinjalko; težka zimska ogrinjalka
  19.      ogrinjálo  -a s (á) oblačilo za ogrinjanje: pod vratom si je zavezala ogrinjalo; toplo volneno ogrinjalo; lasje so ji kot ogrinjalo padali na ramena / pastirsko ogrinjalo // kar kaj ogrinja, pokriva: dala si je na rame ogrinjalo in se začela česati; pren. pokrajina ima zeleno ogrinjalo
  20.      ogrínjati  -am nedov. (í) 1. dajati oblačilo na koga, okrog koga: ogrinjal jo je s toplim plaščem; ogrinjati (si) plet // pokrivati, zavijati: ogrinjala je otroka; ogrinjati se v ruto 2. nar. osipati, osipavati: začeli so ogrinjati krompir
  21.      oguljenína  -e ž (í) med. poškodba kože zaradi drgnjenja, podrgnjenja: konj ima na hrbtu oguljenino od sedla
  22.      okamnína  in okamenína -e ž () pal. okamneli živalski ali rastlinski ostanek iz geološke preteklosti; fosil: najstarejše okamnine; okamnine glavonožcev; pren. te besede so jezikovne okamnine ♦ zool. živa okamnina žival, ki se je nespremenjena ohranila iz geološke preteklosti; živi fosil
  23.      okarína  -e ž () muz. otroški pihalni instrument jajčaste oblike, navadno iz žgane gline ali porcelana: igrati na okarino
  24.      okínčati  -am dov. () zastar. okrasiti, olepšati: stene je okinčala s podobami okínčan -a -o: lepo okinčana stavba
  25.      okínjak  -a m () nar. vzhodno odprtina za zračenje, navadno v stropu: veter je pihal skozi okinjak

   3.351 3.376 3.401 3.426 3.451 3.476 3.501 3.526 3.551 3.576  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA