Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
IN (3.251-3.275)
- mračína -e ž (í) knjiž. stanje ozračja, ko je vidljivost zmanjšana; mrak: iz mračine se blešči nekaj svetlega; gledati v mračino dvorane; strele so švigale po sivi mračini / daljava je zastrta z mračino // redko mračnost: mračina neba ♪
- mravljínčar -ja m (ȋ) nav. mn., zool. južnoameriški brezzobi sesalci z rilčasto glavo in črvastim lepljivim jezikom, Myrmecophagidae: mravljinčarji se hranijo s termiti / mravljinčar vrečar avstralski sesalec s šilasto glavo in dolgim lepljivim jezikom, Myrmecobius fasciatus ♪
- mravljínčast -a -o prid. (ȋ) v katerem se čuti otrplost in rahlo zbadanje: mravljinčasti prsti; roka postaja mravljinčasta mravljínčasto prisl.: srh mi je mravljinčasto spreletaval telo ♪
- mravljínčavost -i ž (ȋ) lastnost, stanje mravljinčastega: mravljinčavost prstov ♪
- mravljínček -čka m (ȋ) nav. ekspr. manjšalnica od mravljinec: mravljinček me je ugriznil / ta mravljinček bi delal od zore do mraka ♪
- mravljínčen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na mravlje, mravljince: mravljinčna nožica / mravljinčni kupi mravljišča ♦ kem. mravljinčna kislina organska kislina, ki jo izločajo mravlje in koprive mravljínčno prisl.: mravljinčno priden ♪
- mravljínčenje -a s (ȋ) glagolnik od mravljinčiti: čuti mravljinčenje v nogah / jutranje mravljinčenje na cestah ♪
- mravljínčiti -im nedov. (í ȋ) 1. brezoseb. čutiti otrplost in rahlo zbadanje: mravljinči ga po hrbtu, nogah 2. ekspr. živahno premikati se v večjem številu in ne v isti smeri: ljudje od jutra do večera mravljinčijo po ozkih ulicah ♪
- mravljínčji -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na mravlje, mravljince: a) mravljinčja nožica; mravljinčja jajčeca mravljinčje bube / mravljinčje gnezdo / mravljinčja pridnost ♦ zool. mravljinčja buba b) mravljinčja groza je oblivala može mravljínčje prisl.: mravljinčje skrbno delo; ljudje so po mravljinčje vrveli po ulicah ♪
- mravljínec -nca m (ȋ) 1. mravlja: po zidu plezajo mravljinci; sredi množice se zdiš samemu sebi kot mravljinec neznaten; bilo jih je kot mravljincev zelo veliko / rdeči mravljinci; pren., ekspr. ta mravljinec bi kar naprej delal 2. mn. občutek otrplosti in rahlega zbadanja: po vsem telesu je čutil mravljince; ima mravljince v nogi // neprijeten občutek zaradi kakega doživetja, dogodka: mravljinci so mu gomazeli, šli, lezli, zagomazeli po hrbtu, telesu; mravljinci so me spreleteli ♪
- mravljinják tudi mravljínjak -a m (á; ȋ) nar. mravljišče: mravljinjak pod smreko; v taborišču je vrvelo kakor v mravljinjaku ♪
- mravljínji -a -e prid. (ȋ) mravljinčji: mravljinje steze / mravljinja pridnost mravljínje prisl.: mravljinje pridno kaj delati ♪
- mrazína -e ž (í) teh. mešanica ledu in določene soli, ki se pri raztapljanju ohladi in se uporablja za hlajenje: ohlajati kaj z mrazino ♪
- mrcína -e ž (í) slabš. 1. žival, zlasti pes, medved: čigava je ta mrcina; mrcine so začele lajati in se zaganjati vanj; konjska mrcina; kosmata mrcina medved / proč, mrcina (pasja) 2. ničvreden, malovreden človek: mi smo pošteni ljudje, ti si pa mrcina / kot psovka: molči, mrcina; niso se zmenili zanj, pa se jim je, mrcina, maščeval; mrcina, nalagati me je hotel; mrcina mrcinasta ♪
- mrcíniti -im nedov. (í ȋ) nav. 3. os., nar. rositi, pršeti: dež mrcini; brezoseb. iz megle je mrcinilo ♪
- mreževína -e ž (í) več mrež, mreže: kup mreževine ♪
- mrgolínčiti -im nedov. (í ȋ) ekspr. mrgoleti: jata golobov mrgolinči na trgu / brezoseb. mrgolinči ga po sklepih mravljinči ♪
- mrgolínec -nca m (ȋ) 1. nav. mn., nav. ekspr. majhna, drobna žival: mladiče hranijo z vsakovrstnimi mrgolinci; pren. vzvišeno gleda na pehanje nesrečnih mrgolincev, ki se jim reče ljudje 2. nar. mravlja: procesija mrgolincev ♪
- mrhovína -e ž (í) meso poginule živali: hraniti se z mrhovino; duh po mrhovini // poginula žival: pasje mrhovine; pren., slabš. nisem vedel, da je taka duševna mrhovina ♪
- mrhovínar -ja m (ȋ) 1. žival, ki se hrani z mrhovino: ob truplu so se začeli zbirati mrhovinarji; jastrebi mrhovinarji; pren., ekspr. mrhovinarji so že škilili čez mejo, kdaj bodo državo raztrgali 2. žarg. lovec, ribič, ki ne lovi v skladu s predpisi: bal se je, da bi gamsa ne pobil kak mrhovinar 3. slabš. konjederec, konjač: nesreča je prišla prav mrhovinarju ◊ voj. ropar mrličev in ranjencev na bojišču ♪
- mrhovínarka -e ž (ȋ) ženska oblika od mrhovinar: te živali so mrhovinarke ♪
- mrhovínarstvo -a s (ȋ) žarg. dejavnost mrhovinarjev: odvračal jih je od mrhovinarstva ◊ voj. ropanje mrličev in ranjencev na bojišču ♪
- mrhovínast -a -o prid. (í) tak kot pri mrhovini: mrhovinast smrad močvirja ♪
- mrtváščina -e ž (ā) zgod., v fevdalizmu dajatev zemljiškemu gospodu od podložnikove zapuščine; umrlina: dati vola za mrtvaščino; odprava mrtvaščine ♪
- mrtvína -e ž (í) 1. med. tkivo, v katerem so prenehali življenjski procesi; nekroza: izrezati mrtvino; velikost mrtvine na opečenem mestu / suha mrtvina pri kateri je tkivo izsušeno 2. knjiž., redko mrhovina: hraniti se z mrtvino ♪
3.126 3.151 3.176 3.201 3.226 3.251 3.276 3.301 3.326 3.351