Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IN (3.076-3.100)



  1.      mesnína  -e ž () 1. izdelki iz mesa: postregli so mu z mesnino in vinom; klobase, gnjat in druga mesnina / kos mesnine / prekajena, suha mesnina 2. redko mesna snov: kosti dajejo oporo mehki mesnini / ta žival žre vsakršno mesnino
  2.      mešetarína  -e ž () plačilo za posredovanje pri sklepanju kupčij, pogodb: ker mu je pomagal prodati konja, je dobil lepo mešetarino / ekspr. ob podpisu pogodbe mu je podjetje izplačalo lepo mešetarino
  3.      mešína  -e m (í) star. (velik) meh: mešina z vinom
  4.      mešínka  -e ž () bot. vodna rastlina brez korenin z rumenimi cveti, Utricularia: mešinka, mastnica in druge mesojede rastline
  5.      meteorológinja  -e ž (ọ̑) ženska oblika od meteorolog
  6.      métin  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na meto: metini listi / metin čaj / metina potica
  7.      mezanín  -a m () grad. nižja, manjša etaža med dvema etažama, navadno med pritličjem in prvim nadstropjem: stanovati v mezaninu; trgovina v mezaninu
  8.      mezína  -e [mǝz in mez] ž (í) nav. mn., nar. močvirje: ob reki se na dolgo raztezajo mezine
  9.      mezínček  -čka m () manjšalnica od mezinec: boli ga mezinček
  10.      mezínčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na mezinec: mezinčna blazinica / mezinčna stran dlani
  11.      mezínec  -nca m () skrajni, najtanjši prst na roki ali nogi: mezinec ga boli; noht na mezincu ∙ pog., ekspr. dokler bo moj mezinec gibal, se to ne bo zgodilo dokler bom imel le malo moči; ekspr. žena ovija moža okoli mezinca mož stori vse, kar žena želi, hoče; ekspr. imeti kaj v mezincu dobro znati, poznati kaj; ekspr. ima več v mezincu kot ti v glavi neprimerno več ve kot ti; ekspr. niti z mezincem ni mignil za to čisto nič ni naredil, prispeval za to; ekspr. cele tedne preleži doma, ne da bi z mezincem mignil ne dela čisto nič; ekspr. če mu samo z mezincem pomignejo, bo takoj na njihovi strani že ob najmanjši ponudeni priložnosti
  12.      mézzotínta  -e [medzo- in mezo-] ž (ẹ̑-) um. grafična tehnika, pri kateri struženje in poliranje hrapave bakrene plošče omogoča prehode iz temnega v svetlo, struženka: barvna mezzotinta; japonski mojstri mezzotinte // odtis v tej tehniki: razstava mezzotint
  13.      midinétka  -e ž (ẹ̑) v francoskem okolju mlada delavka, zlasti šiviljske stroke: midinetke iz modnega salona // lahkoživo dekle: naveličal se je varietejskih lepotic, midinetk in modelov
  14.      miklavževína  in miklávževina -e ž (í; ) v krščanskem okolju darilo, ki se da za praznik svetega Miklavža: nakupiti miklavževino / bili so dobre volje kakor otroci ob miklavževini
  15.      mikroklín  -a m () min. rudnina triklinski kalijev natrijev glinenec
  16.      milijardínka  -e ž () teh. del na milijardo enakih delov razdeljene merske enote: milijardinka milimetra, sekunde; dvajset milijardink grama
  17.      milijonína  -e ž (í) del na milijon enakih delov razdeljene celote: milijonina te dolžine / na ostale prebivalce pride komaj milijonina tega bogastva; osvetlitev traja milijonino sekunde milijoninkomat. pet celih, deset milijonin
  18.      milijonínka  -e ž () del na milijon enakih delov razdeljene merske enote: priprava zaznava celo milijoninke stopinj; deset milijonink grama / ekspr. vse se je zgodilo v milijoninki sekunde v izredno kratkem času
  19.      milína  -e ž (í) lastnost milega človeka: v prepiru mu je vsa milina izginila z obraza; občudoval je dekletovo izredno milino / boginja lepote in miline / njen pogled je poln miline; milina oči, ust / milina srca / učiti, vzgajati z milino
  20.      milostínja  -e ž (í) zastar. miloščina: dajati milostinjo
  21.      míloščina  -e ž () navadno v krščanskem okolju kar se dá iz usmiljenja, dobrote, zlasti beraču, revežu: dati, deliti, prositi miloščino; živeti od miloščine / ekspr. to je zame miloščina, ne pa plačilo
  22.      míloščinar  -ja m () 1. nekdaj duhovnik na dvoru cerkvenega ali posvetnega dostojanstvenika, ki skrbi za bogoslužje in dajanje miloščine: bil je cesarjev miloščinar in spovednik; škofov miloščinar 2. knjiž. kdor daje, deli miloščino: bil je velik miloščinar
  23.      mína 1 -e ž () 1. z razstrelivom napolnjeno telo, ki se ne izstreljuje, ampak polaga, nastavlja: mine so eksplodirale druga za drugo; odstranjevati, polagati mine / ladja je naletela na mino in se potopila / podvodna mina ♦ voj. kontaktna mina; magnetna mina 2. voj. s krilci opremljen izstrelek minometa: mine so dobro zadevale cilje / protitankovska mina / tromblonska mina ki se s puško izstreli na krajšo razdaljo
  24.      mína 2 -e ž () grafitni vložek za svinčnik: ošiliti mino; vložiti v svinčnik novo mino / mine za patentne svinčnike
  25.      mína 3 -e ž () pri starih Grkih 1. denarna enota, šestdesetina talenta: odkupil se je z dvema minama 2. utežna enota, približno 0,5 kg: dve mini zlata

   2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 3.101 3.126 3.151 3.176  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA