Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IN (3.051-3.075)



  1.      mehkolupínast  -a -o prid. (í) knjiž. ki ima mehko lupino: mehkolupinast sad / mehkolupinasto jajce jajce z mehko lupino
  2.      mejášinja  -e ž (ā) 1. lastnica zemljišča, parcele, ki ima s kom isto, skupno mejo: spreti se z mejašinjo zaradi gozda 2. knjiž., redko sosednja država; soseda: Francija in njena mejašinja Nemčija
  3.      mekína  -e ž (í) agr. trši ovoj semena prosa, ječmena, tesno zrasel z vsebino: tolkel je proso in tako odstranjeval mekine // mn. ti ovoji, odstranjeni z luščenjem, tolčenjem: krmiti z mekinami; vreča mekinekspr. oče si zaračuna vsako plevo, vsako mekino malenkost
  4.      mekínast  -a -o prid. (í) med. ki ima zelo drobne delčke poroženele povrhnjice: mekinasta koža
  5.      mekínje  -a s () nar. vzhodno več mekin, mekine: odpihniti mekinje
  6.      melamín  -a m () kem. brezbarvna kristalna snov za izdelovanje umetnih smol, ki pri višji temperaturi ne postanejo mehke: tovarna melamina
  7.      melamínski  -a -o prid. () nanašajoč se na melamin: melaminska plošča
  8.      melanín  -a m () biol. snov, ki daje koži, lasem rjavo, temno barvo: v koži črncev je veliko melanina
  9.      melína  -e ž (í) 1. melišče: steza se je vzpenjala ob melini / peščena melina 2. nar. strm, nerodoviten svet: pokositi melino; garal je po melinah
  10.      melínast  -a -o prid. (í) nanašajoč se na melino ali mel: melinaste brežine / melinast, sipek material
  11.      melinít  -a m () kem. brizantno razstrelivo, katerega glavna sestavina je pikrinska kislina; ekrazit: granate so nekdaj polnili z melinitom
  12.      melíniti se  -im se nedov.) knjiž., redko zaradi drobljenja, krušenja usipati se, drseti: pesek se melini z brega / snežne plasti se melinijo
  13.      meningítis  -a m () med. vnetje možganske mrene: otrok je zbolel za meningitisom / klopni meningitis virusni meningitis, ki ga prenaša določen klop
  14.      merinizácija  -e ž (á) agr. križanje kake ovce z merino ovco: pospeševati merinizacijo / merinizacija ovc
  15.      meríno  neskl. pril. () nanašajoč se na ovce z dolgo, mehko dlako, po izvoru iz Španije: merino koža, volna / gojiti merino ovce
  16.      merínovka  -e ž () merino ovca: merinovke dajejo izvrstno volno / gojiti ovce merinovke
  17.      merínski  -a -o prid. () knjiž., redko merino: merinska volna / merinske ovce
  18.      mesalína  -e ž () knjiž., ekspr. zlobna, razuzdana ženska: postala je prava mesalina
  19.      mesečína  -e ž (í) svetloba meseca: mesečina je sijala v sobo; zaradi mesečine je bilo precej svetlo; bleda, pesn. srebrna mesečina; žarki mesečine / pogovarjala sta se pri mesečini; biti v mesečini
  20.      mesečínast  -a -o prid. (í) knjiž., redko svetel od mesečine, mesečen: mesečinasti večeri / mesečinasta pokrajina
  21.      mesečínka  -e ž () zool. klobučnjak brez polipov, ki razdražen zažari, se zasveti, Pelagia noctiluca: lovke mesečinke
  22.      mesečínski  -a -o prid. () knjiž. 1. svetel od mesečine, mesečen: mesečinska noč / mesečinska pokrajina / mesečinska mreža 2. ekspr. čustven, sanjav, nestvaren: v njem je precej mesečinske romantike; mesečinsko hrepenenje in divja sla
  23.      mesečnína  -e ž () mesečni denarni prispevek, znesek: plačati, povišati mesečnino; mesečnina za oskrbo / najemnik mu je pokazal pobotnice od mesečnin
  24.      mesenína  -e ž (í) redko mesnina: klobase, gnjat in druga mesenina / nadev za klobase iz riža, začimb in mesenine mesne snovi
  25.      meskalín  -a m () farm. močno mamilo iz popkov kaktusa, ki raste zlasti v severni Mehiki: uživanje meskalina; barvne halucinacije pod vplivom meskalina

   2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 3.101 3.126 3.151  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA