Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IN (301-325)



  1.      inserènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) redko naročnik (malega) oglasa: revija je pridobila nove inserente
  2.      inserírati  -am dov. in nedov. () objaviti (mali) oglas: večkrat je inseriral brez uspeha
  3.      insêrt  -a m () knjiž. krajše umetniško delo, vstavljeno v kako obsežnejše, zlasti gledališko delo; vložek: baletni inserti predstavo zelo poživljajo; glasbeni, pevski insert; v romanu je nekaj folklornih insertov ◊ film. filmska novica ali odlomek filma, vstavljen v daljše filmsko, televizijsko delo; zgod. dobesedni prepis in potrditev listine v drugi, novejši listini
  4.      insígnije  -nij ž mn.) predmeti kot znamenja oblasti, časti in dostojanstva: odložiti insignije; kraljevske, škofovske, vladarske insignije; zlate insignije; insignije rektorja
  5.      insinuácija  -e ž (á) knjiž. namigovanje, podtikanje: take insinuacije je treba odločno zavrniti; na insinuacijo v članku ni reagiral; njegovo enostransko navajanje dejstev se spreminja v nedovoljeno insinuacijo
  6.      insinuírati  -am nedov. in dov. () knjiž., redko namigovati, podtikati: pisec članka je insinuiral, da je dogodek posledica nepazljivosti
  7.      insistírati  -am nedov. () knjiž. ostajati pri kakem sklepu ali zahtevi; vztrajati, zahtevati: poslanci insistirajo na spremembi zakona; časopisi odločno insistirajo, naj se pristojnost tega foruma omeji
  8.      inskribírati  -am dov. in nedov. () knjiž., redko vpisati, zlasti na visoko šolo: prijatelj ga je prosil, naj še njega inskribira; inskribiral se je na filozofsko fakulteto
  9.      inskrípcija  -e ž (í) 1. knjiž. vpis, vpisovanje, zlasti na visoko šolo: na univerzi je inskripcija že zaključena; opraviti inskripcijo 2. šol. predavateljeva potrditev, da je slušatelj začel obiskovati predavanja: dati, dobiti inskripcijo
  10.      inskripcíjski  tudi inskrípcijski -a -o (; í) pridevnik od inskripcija, vpisen: inskripcijski pogoji; inskripcijski rok
  11.      insolácija  -e ž (á) 1. meteor. obsijanost zemeljske površine s sončnimi žarki; osončenost, osončenje: pokrajina je idealna za turizem: podnebje s planinskim zrakom in zadostno insolacijo; neenaka insolacija posameznih geografskih predelov 2. knjiž., redko sončenje: pretirana insolacija je lahko škodljiva ◊ med. sončarica
  12.      insolacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na insolacijo: insolacijska otoplitev ◊ med. insolacijski ekcem
  13.      insolvénca  -e ž (ẹ̑) ekon. nesposobnost poravnati svoje plačilne obveznosti, ker dolgovi presegajo vrednost premoženja: insolvenca dolžnika, podjetja / razglasiti insolvenco
  14.      insolvénten  -tna -o prid. (ẹ̑) ekon. ki ni sposoben poravnati svoje plačilne obveznosti, ker dolgovi presegajo vrednost premoženja: insolventen dolžnik, porok; insolventen in nelikviden
  15.      insolvéntnost  -i ž (ẹ̑) 1. ekon. nesposobnost poravnati svoje plačilne obveznosti, ker dolgovi presegajo vrednost premoženja: insolventnost dolžnika, kupca 2. knjiž., redko nesposobnost, nezmožnost sploh: s tem je notranja in zunanja politika dokazala svojo popolno insolventnost
  16.      inspékcija  -e ž (ẹ́) med. preiskovanje telesa z gledanjem, ogledovanje: inspekcija in avskultacija
  17.      inspekcija  nadzorovanje ipd. gl. inšpekcija ipd.
  18.      inspirácija  -e ž (á) 1. ustvarjalna moč, domišljija, ki jo vzbuja pojav ali stvar, navdih: črpati inspiracijo iz narave; dati, dobiti, iskati inspiracijo za kaj; pisati, slikati po inspiraciji, z inspiracijo; trenutna inspiracija; trenutki, vir inspiracije; odvisen od inspiracije / publ. sklep je bil sprejet po inspiraciji odbornikov na pobudo, pod vplivom 2. med. zajemanje zraka v pljuča pri dihanju; vdihavanje: inspiracija in ekspiracija
  19.      inspiracíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na inspiracijo: osebne izkušnje so bile pesniku močen inspiracijski vir / inspiracijski šum
  20.      inspiratíven  -vna -o prid. () knjiž. ki daje inspiracijo: ta pokrajina je zelo inspirativna / inspirativna pobuda
  21.      inspirátor  -ja m () kdor da inspiracijo, navdihovalec: inspirator umetniškega dela / inspiratorji in organizatorji osvobodilnega gibanja pobudniki
  22.      inspirírati  -am dov. in nedov. () dati inspiracijo, navdihniti: pisatelja so inspirirale ideje francoske revolucije; slikarja inspirira včasih lep predmet, včasih narava; avtor se je inspiriral ob osvobodilnem boju / pesem je inspiriral dogodek iz vojne / predsednikove obiske je inspirirala želja po miru in sodelovanju dala pobudo zanje inspiríran -a -o: film je inspiriran z medvojno tragedijo v Kragujevcu; novo gibanje je bilo inspirirano od zunaj
  23.      instalirati  ipd. gl. inštalirati ipd.
  24.      instánca  -e ž () 1. javnoupravni organ, pristojen za odločanje na določeni stopnji: to načelo prodira v vse instance upravljanja; obrniti, pritožiti se na višjo instanco; pren. za otroke je bila mati najvišja instanca // organ, pristojen za izvedbo, rešitev česa sploh: za to odgovarjajo posamezne druge instance; pren. etične, estetske, moralne instance 2. jur. vsako od treh sodišč z določeno pristojnostjo odločanja v isti pravni zadevi, stopnja: v upravnem postopku ni tretje instance; druga pritožbena instanca / sodišče prve instance ∙ redko oceniti produktivnost dela v zadnji instanci fazi, razvojni stopnji 3. publ., v prislovni rabi, v zvezi v zadnji instanci poudarja trditev: vse tisto, kar v zadnji instanci usmerja voljo ljudi; socialne in gospodarske sile — v zadnji instanci — vodijo ta razvoj
  25.      instánčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na instanco: poslati prošnjo po redni instančni poti / instančni postopek; instančno sodišče

   176 201 226 251 276 301 326 351 376 401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA