Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IN (2.776-2.800)


  1.      labirínt  -a m (ȋ) kraj, kjer se zablodi, blodnjak: tavati po labirintu; zaiti v labirintu; najti izhod iz labirinta; ekspr. ti hodniki so pravi labirint / ekspr. gozdni labirint; pren., ekspr. labirinti človeške duše // ekspr., z rodilnikom velika neurejena množina: labirint stopnišč in temnih hodnikov / knjiž.: labirint fraz; cel labirint laži in krivic ◊ anat. labirint del notranjega ušesa s polkrožnimi kanali in polžem, blodišče; koščeni labirint koščena, zunanja plast labirinta; kožnati labirint mehka, notranja plast labirinta; arheol. labirint zamotan sistem hodnikov in prostorov v stavbah na Kreti in v Egiptu ♪
  2.      labirínten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na labirint: labirintni hodniki / labirintne poti ekspresionistične poezije ◊ anat. labirintna tekočina tekočina, ki napolnjuje labirint; strojn. labirintna tesnilka tesnilka z več zaporednimi zožitvami vzdolž gredi ♪
  3.      labiríntovec  -vca m (ȋ) nav. mn., zool. tropske ribe s pomožnim dihalnim organom poleg škrg, ki živijo zlasti v brakičnih vodah, Anabantidae: labirintovci v akvariju ♪
  4.      labiríntski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na labirint: labirintska stopnišča / ekspr. labirintska zapletenost njene duševnosti zelo velika ♪
  5.      ladínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Ladince: švicarska država priznava ladinskemu jeziku vse pravice ♪
  6.      ládjin  -a -o (ā) pridevnik od ladja: ladjin bok ♪
  7.      lamantín  -a m (ȋ) zool. v morju in rekah živeči rastlinojedi sesalec z okroglim lopatastim repom, Trichechus ♪
  8.      lamináren  -rna -o prid. (ȃ) fiz., navadno v zvezi s tok, gibanje pri katerem se posamezne plasti tekočine ali plina gibljejo druga ob drugi, ne da bi se med seboj mešale: laminarni in turbulentni tok ♪
  9.      laminárija  -e ž (á) nav. mn., bot. zelo dolge rjave alge, Laminariaceae ♪
  10.      laminát  -a m (ȃ) teh. plošča, narejena iz več slojev zlasti umetne snovi: lesni, plastični laminati; izdelava laminatov ♪
  11.      lanolín  -a m (ȋ) kem. voskasta snov za izdelavo mazil, mil, dobljena pri pranju ovčje volne: ta krema vsebuje petnajst odstotkov lanolina; neskl. pril.: lanolin milo ♪
  12.      lanolínski  -a -o (ȋ) pridevnik od lanolin: lanolinska krema ♪
  13.      laringálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na larinks; gŕlen: laringalna tvorba ♦ lingv. laringalni h h, ki se tvori z rahlo priporo glasilk, grlni h ♪
  14.      laringítis  -a m (ȋ) med. vnetje grla ♪
  15.      laringofón  -a m (ọ̑) teh. mikrofon, ki se pritrdi ob grlo, da spreminja njegove tresljaje pri govorjenju v ustrezne električne napetosti, grlni mikrofon ♪
  16.      laringologíja  -e ž (ȋ) med. nauk o grlu in boleznih grla ♪
  17.      lárinks  -a m (ȃ) anat. zgornji, razširjeni del sapnika, v katerem sta glasilki; grlo ♪
  18.      lastína  -e ž (í) zastar. lastnina, last: ni se dotaknil tuje lastine / grad je bil lastina mogočnega graščaka ♪
  19.      lastnína  -e ž (ȋ) 1. jur. pravno priznana pravica do stvari in vseh koristi, ki jih ta daje: oblika lastnine; zgodovinski razvoj lastnine / imeti izrazit čut za lastnino / hiša, zemljišče v družbeni lastnini / industrijska lastnina izključna pravica koga do izdelovanja, prodajanja določenih izdelkov ali do uporabe določene varstvene znamke; lastnina na zemljo ♦ soc. ekonomska lastnina vsaka, ne samo na lastninskem pravu osnovana pravica razpolagati s stvarjo; kapitalistična lastnina individualna ali kolektivna privatna lastnina; osebna lastnina lastninska pravica posameznika do stvari, ki niso proizvajalna sredstva; privatna ali zasebna lastnina lastninska pravica posameznika ali skupine do proizvajalnih sredstev; individualna privatna lastnina; kolektivna privatna lastnina; socialistična lastnina v socialističnih državah družbena, državna lastnina 2. s prilastkom stvar, na katero se ta pravica nanaša: ne dotikaj se tuje lastnine; poškodovati, prisvojiti si tujo lastnino; največja dovoljena zemljiška lastnina / v povedni rabi: to je družbena, državna, skupna lastnina; torba je njegova lastnina ∙ knjiž. njegove pesmi so postale narodna lastnina pozna, ceni jih ves narod 3. star. premoženje, posestvo: njegov grunt je dobra lastnina; razdeliti lastnino med sinove ♪
  20.      lastnínjenje  -a s (ȋ) jur. spreminjanje družbene lastnine v kako drugo obliko lastnine ♪
  21.      lastnínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na lastnino: a) sprememba lastninskih odnosov, razmerij / lastninski čut b) lastninski dohodek ◊ jur. lastninski delež delež, ki pripada posameznemu solastniku; lastninska pravica pravno priznana pravica do stvari in vseh koristi, ki jih ta daje; lastninska tožba tožba za priznanje lastninske pravice; lastninsko pravo pravo, ki ureja lastninska razmerja ♪
  22.      láščina  -e ž (ȃ) star. italijanski jezik, italijanščina: naučil se je za silo laščine in nemščine / vsiljevali so jim laščino ♪
  23.      latínec  -nca m (ȋ) ekspr., navadno s prilastkom strokovnjak za latinski jezik: naš profesor je bil dober latinec / žarg., šol. najboljši latinec v razredu ♪
  24.      latínica  -e ž (ȋ) pisava starih Rimljanov in vsaka pisava, ki se je razvila iz nje: uporabljati latinico; latinica in cirilica ♪
  25.      latiníst  -a m (ȋ) strokovnjak za latinski jezik in kulturo: bil je latinist in helenist ♪

   2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 2.851 2.876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA