Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IN (2.626-2.650)


  1.      kosmatínast  -a -o prid. (í) ekspr. kosmat: postaren mož s kosmatinastim obrazom; pren., knjiž. ulična svetilka je bila vsa kosmatinasta od megle ♪
  2.      kosmatínček  -čka m (ȋ) ekspr. manjšalnica od kosmatinec: kosmatinček je zaprt v leseni kolibici ♪
  3.      kosmatínec  -nca m (ȋ) 1. ekspr. kosmata žival, navadno medved: kosmatinec je začutil nevarnost in jo je popihal v gozd; spremljal ga je velik kosmatinec / volk kosmatinec // neobrit človek: ta kosmatinec je pa še odgovarjal 2. bot. dlakava rastlina z belimi, rumenimi ali vijoličastimi cveti, Pulsatilla: alpski kosmatinec ♪
  4.      kosmatínje  -a s (ȋ) ekspr., redko več dlak, dlake: kosmatinje na prsih ♪
  5.      kosmatínka  -e ž (ȋ) ekspr. samica kosmate živali, navadno medveda: opazil je kosmatinko z mladiči ◊ bot. užitna goba s tanjšim betom in z večinoma razpokano sivkasto rjavo kožo na klobuku, Xerocomus subtomentosus ♪
  6.      kosmína  -e ž (í) nar. 1. dlaka, kocina: srebrne kosmine v bradi; kosmine pod nosom 2. velika, cunjasta snežinka; kosem: z neba so padale kosmine ♪
  7.      kosmínje  -a s (ȋ) zastar. več dlak, dlake: kamelje kosminje ♦ tekst. kosmatena stran tkanine ♪
  8.      kosmínka  -e ž (ȋ) knjiž. velika, cunjasta snežinka; kosem: tla so pokrivale vedno gostejše kosminke ♪
  9.      kostanjevína  in kostánjevina -e ž (í; á) kostanjev les: hrastovina in kostanjevina ♪
  10.      kostnína  -e ž (ȋ) anat. snov med kostnimi celicami: kostne celice izločajo kostnino / kompaktna, luknjičava kostnina; zobna kostnina kostno tkivo, ki prekriva zobne korenine; zobni cement ♪
  11.      kostumográfinja  -e ž (ȃ) kostumografka: je kostumografinja pri gledališču ♪
  12.      košenína  -e ž (í) 1. travnik, navadno v hribovitem, gorskem svetu, ki se kosi enkrat na leto: na strmi košenini je le tu in tam rasel kak grm // travnik sploh: za vrtom so imeli njivo in košenino 2. (pokošena) trava, seno: grabiti košenino ♪
  13.      košenínar  -ja m (ȋ) zool. večja, komarju podobna žuželka z zelo dolgimi nogami, ki ne pika, Tipula oleracea ♪
  14.      koštrunovína  in koštrúnovina -e ž (í; ȗ) koštrunje meso: pečena koštrunovina; koštrunovina z rižem ♪
  15.      kotenína  -e ž (í) močna, navadno nebeljena bombažna tkanina: rjuhe iz kotenine ♪
  16.      kotenínast  -a -o prid. (í) ki je iz kotenine: koteninast predpasnik; koteninasta krpa ♪
  17.      kotlína  -e ž (í) 1. nižji, zaprt svet med hribi, gorami: mesto leži v kotlini; široka kotlina / ljubljanska, trboveljska kotlina 2. zastar. jama, kotanja: ob njivi je bila plitva kotlina ♪
  18.      kotlínast  -a -o prid. (í) nanašajoč se na kotlino: kotlinasta planota / ima kotlinasto lego ♪
  19.      kotlínica  -e ž (í) manjšalnica od kotlina: pred njimi se iznenada odpre kotlinica; leži v kotlinici ♪
  20.      kotlovína  -e ž (í) redko pločevina za kotle, zlasti bakrena: nerjaveča kotlovina ♪
  21.      kotlovínast  -a -o prid. (í) ki je iz kotlovine: kotlovinasta posoda ♪
  22.      kovelín  -a m (ȋ) min. rudnina heksagonalni bakrov sulfid ♪
  23.      kovína  -e ž (í) neprozorna, navadno trdna kovna snov s sijajem in dobro prevodnostjo: ulivati kovino; primesi v kovinah; prevleka iz kovine; industrija za predelavo kovin; les in kovine / barvaste ali neželezne kovine vse kovine razen železa in železovih zlitin; rdeča kovina baker; železne kovine železo in železove zlitine ♦ kem. kovina element, ki tvori s kisikom bazični oksid in s kislinami sol; alkalijska kovina mehek, zelo lahek element kovinskega sijaja, na zraku in v vodi neobstojen; korozija kovin; metal. gnesti kovine oblikovati kovine s stiskanjem, valjanjem, vlečenjem; obdelovati kovino spreminjati obliko kovine z odrezovanjem; taniti kovino dajati kovini obliko tankih lističev; bela kovina zlitina bakra, kositra, svinca in antimona; čiste kovine brez kakršnihkoli primesi; lahke, težke kovine; mehke kovine z majhno trdoto; plemenite ali drage ali žlahtne kovine kemično zelo obstojne kovine, ki se uporabljajo zlasti za nakit in kovance; redke kovine; lahko, težko taljive kovine; ugotavljati čistino kovine količino, odstotek čistih žlahtnih kovin v kovinah in zlitinah; min. samorodna kovina ♪
  24.      kovínar  -ja m (ȋ) delavec v kovinski industriji: zaposlen je kot kovinar // delavec v barvasti metalurgiji ♪
  25.      kovínarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kovinarje ali kovinarstvo: kovinarska delavnica; obiskuje kovinarsko šolo / kovinarska industrija kovinska ♪

   2.501 2.526 2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 2.676 2.701 2.726  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA